Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa
Vladko Began, odvetnik iz Celja

Slovenska škofovska konferenca
Ciril-Metodov trg 4
1000 Ljubljana

Pooblastilo!
27.4.2009

1. Slovenija se, kot ostali svet, nahaja v vedno večji krizi. Število revnih ljudi se povečuje, povečuje se število brezposelnih, mnoga podjetja zaradi pomanjkanja dela oz. sredstev propadajo. Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) naj bi bilo v Sloveniji že ob koncu leta 2008 kakšnih 600.000 Slovencev, ki živijo v revščini. Če bi k temu prišteli še samozaposlene, delavce po avtorskih pogodbah in kmete, bi se ta številka še povečala (Dnevnik, 18.10.2008). Sedaj je verjetno stanje še slabše, saj se število nezaposlenih veča, v nekaj letošnih mesecih se je to število povečalo na približno 80.000. Podobno je drugje po svetu. Trideset milijonov Američanov je že novembra 2008 dobilo državno pomoč za prehrano (Delo, 27.11.2008). Revnih postaja tudi vedno več Evropejcev, pod pragom revščine je že oktobra 2008 živelo npr. 7,5 milijona Italijanov (Dnevnik, 18.10.2008), 15 milijonov pa jih je živelo v težkih socialnih pogojih (Večer, 18.10.2008). Milijarda ljudi živi z manj kot dolarjem na dan, to število se povečuje, kot se povečuje tudi svetovno število revežev. Veča se tudi prepad med bogatimi in revnimi.

2. Na drugi strani imamo sloj bogatih oz. super bogatih ljudi oz. organizacij. Med te organizacije seveda spada tudi katoliška cerkev. Premoženje, ki ga ima katoliška cerkev po svetu, je po mnogih ocenah vredno več tisoč milijard eurov. Tudi v Sloveniji je katoliška cerkev bogata, nekateri ocenjujejo, da je njeno premoženje vredno kakšno milijardo eurov.

3. Katoliška cerkev oz. njene organizacije dobijo letno iz slovenskih javnih sredstev več milijonov eurov. Slovenska država financira oz. sofinancira:
• Teološko fakulteto, osnovno šolo Alojzija Šuštarja in gimnazije katoliške cerkve
• vrtce, ki jih je ustanovila katoliška cerkev
• karitas
• cerkvene arhive
• kurate v vojski, zaporih, bolnišnicah, …
• prispevke za socialno zavarovanje duhovnikov oz. drugih oseb katoliške cerkve
•…

4. Kot že navedeno, je Slovenija v vedno hujši krizi. Ni znano, kdaj se bodo razmere izboljšale. Zato slovenska država potrebuje „vsak euro“, da lahko blaži hude posledice krize in pomaga ljudem, ki so v stiski. Zato tudi potrebuje sredstva, ki jih sicer namenja katoliški cerkvi oz. njenim organizacijam.

5. Katoliško cerkev vsled tega pozivamo, da se odpove javnim sredstvom, ki jih dobi iz državnega ali občinskih proračunov oz. drugih javnih virov in to v korist revnih ljudi, ki jim bo država s tem denarjem pomagala.

6. Katoliški cerkvi predlagamo, da zaradi izpada javnih sredstev in da ne bo njeno funkcioniranje zaradi tega oslabljeno, uvede cerkveni davek.

7. Pravno podlago za ta ukrep ima cerkev v svojem Zakoniku cerkvenega prava, ki v kanonu 222 določa, da so verniki dolžni podpirati cerkev v njenih potrebah. Podobno izhaja tudi iz Katekizma katoliške cerkve, kjer je zapisano, da morajo verniki po svojih močeh poskrbeti za materialne potrebe cerkve (2042). Katoliška cerkev je v zadnjem času v tem smislu celo spremenila peto cerkveno zapoved, ki sedaj od vernikov zahteva, da jo v skladu s svojimi možnostmi podpirajo v njenih gmotnih potrebah. Dolžnost vernikov je sedaj torej povzdignjena celo v cerkveno zapoved, ta dolžnost je tako na cerkveni hierarhični lestvici zelo visoko.

8. Cerkveni davek naj bi seveda plačevali vsi verniki, torej tisti, ki so bili krščeni. Če nekdo izstopi iz cerkve, ga to ne oprosti plačila cerkvenega davka, saj ga ne glede na izstop še vedno vežejo vsi cerkveni zakoni, kot to izhaja iz cerkvenih predpisov, razen kanonične oblike poroke. Davka ne bi plačevali samo tisti, ki bi izničili svoj status vernika, torej bi dosegli, da se njihov krst razveljavi oz. ugotovi za ničnega, kajti status vernika se pridobi s krstom (kanon 204 Zakonika cerkvenega prava). Izničil bi se lahko krst zaradi tega, ker je bil npr. vernik krščen kot dojenček oz. otrok in ni mogel dati svojega soglasja za krst, kar je v nasprotju s človekovimi pravicami, npr. pravico do dostojanstva ali verske svobode oz. svobode vesti. Svoboda vesti je namreč ena izmed temeljnih ustavnih pravic in ne prenese nadomestnega odločanja, torej, da bi o tem odločali starši namesto svojih otrok.

9. Katoliška cerkev bi lahko s cerkvenim davkom dobila velika sredstva, mnogo večja, kot jih dobi sedaj od države. Če bi npr. vsakemu polnoletnemu verniku mesečno naložila kot cerkveni davek plačilo 10 eurov, bi glede na število zaposlenih vernikov in vernikov upokojencev (tem bi lahko naložila plačilo 5 eurov mesečno), lahko zbrala mesečno slabih deset milijonov eurov, letno torej okoli 100 milijonov. Seveda lahko cerkev svoje vernike obdavči še z višjim zneskom in tako pridobi še več sredstev.

10. Če vernik ne bi plačeval cerkvenega davka, ki bi ga cerkev uvedla s svojimi pravnimi akti, bi ga lahko na svojem sodišču tožila in tako preko tožbe dobila tisto, kar so jih dolžni njeni verniki. Če tudi po sodbi cerkvenega sodišča verniki ne bi želeli plačati zapadlega dolga, bi ga izterjala v izvršbi. Če to ne bi bilo uspešno, bi lahko celotno zadevo prenesla na državno civilno sodišče in preko prisilne državne izvršbe dobila dolgovani znesek.

11. Cerkev že prakticira cerkveno zapoved, da so jo verniki dolžni podpirati v njenih gmotnih potrebah. Tako recimo je župnik župnije sv. Bolfenk v Slovenskih goricah pred kratkim pozval vsako družino v tej župniji, da prispeva 80 eurov za načrtovano prenovo farne cerkve v tej župniji (Večer, 16.4.2009). Verniki so dolžni plačati omenjeni znesek, saj so dolžni podpirati svojo cerkev glede njenih materialnih potreb. Takšnih primerov je še mnogo.

12. Na podlagi navedenega tako predlagamo Slovenski škofovski konferenci, ki je najvišji upravni organ katoliške cerkve v Sloveniji, da:
•odredi oz. zapove škofijam v Sloveniji in drugim organizacijam, ki jih je ustanovila cerkev, da se odpovedo vsem javnim sredstvom in
•uvede cerkveni davek, ki ga morajo plačevati njeni verniki, kot je to navedeno zgoraj.
Tudi posameznim nadškofom oz. škofom, ki so na čelu nadškofij oz. škofij in so člani SŠK predlagamo, da realizirajo zgoraj navedeni predlog.

13. Pozivamo vas, da nas obvestite o tem, kaj boste oz. ste storili na podlagi tega poziva.

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve