Pred kratkim je v ribniških gozdovih medvedka med tekom napadla g. Stanislava Škrabca in ga poškodovala po telesu. Poškodovanec je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so mu dve uri šivali rane na telesu.

Kako je na celoten dogodek reagiral poškodovani Stanislav Škrabec? Iz medijev je razvidno, da je namesto da bi zahteval pogrom nad medvedko in njenim mladičem, kar bi verjetno storila velika večina napadenih, verjetno pa tudi nenapadenih, medvedko in njenega mladiča branil. Izjavil je namreč, da je proti temu, da bi medvedko ubili. V njenem napadu ni bilo nobene zlobe ali besa, ker je medvedka to verjetno storila po instinktu in je le branila mladiča, je še izjavil. Stanislav Škrabec do medvedke, ki ga je ogrizla in mu povzročila poškodbe, ne čuti srda, zamere ali želje po maščevanju.

Omenjene besede Stanislava Škrabca so domala zgodovinske in prežete z močno etično noto. Nekdo, ki je bil v življenjski nevarnosti zaradi napada od mnogih ljudi osovraženega medveda, svojega napadalca celo brani in ne želi, da se ga ubije, kajti po njegovem to ni bil napad iz zlobe, temveč samo obramba otroka. Takšnih reakcij je zelo malo, če jih je sploh kaj. Gre za zelo plemenite besede, ki so lahko v mnogočem preokretnica v razmišljanju ljudi. Zato bi bilo dobro, da bi te besede slišali tudi predstavniki države, ki mnogokrat odrejajo poboje medvedov že takrat, ko se medved večkrat pojavi v bližini naselij ali povzroči kakšno škodo. Ali pa drugih nedolžnih živali.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice se zahvaljuje gospodu Stanislavu Škrabcu za njegove plemenite besede, ko je branil medvedko, ki ga je napadla in mu celo povzročila poškodbe. Zahvaljuje se mu za njegov visok etični odnos do medvedke, saj do nje ne čuti zamere, srda ali želje po maščevanju in ni zato, da bi se jo zaradi tega dogodka ubilo. Če bi bilo več takšnih ljudi, bi bilo za živali veliko bolje – s tem pa tudi za ljudi, kajti položaj ljudi je neločljivo povezan s položajem živali.

Malo je ljudi s takšnim etičnim odnosom do živali. Vendar se najdejo. Tako je zelo zgovoren tudi primer iz ZDA, kjer je nek gozdar pred kratkim tvegal svoje življenje in iz morja rešil skoraj 200 kg težkega omamljenega in potapljajočega se medveda. Gozdar se je odločil v trenutku in sploh ni vedel, v kaj se podaja, je povedal po akciji. Medveda so nato odpeljali v gozd in ga tam izpustili v svobodo.

Na srečo je vedno več ljudi, ki pomagajo živalim tudi v najhujših trenutkih. Etični odnos do živali se v mnogočem izboljšuje. To so dobri obeti za v bodoče. Ne samo za živali, temveč za celotno družbo. Kajti prej ko bodo živali dobile to, ki jim pripada, to pa so pravice in svoboda, prej se bodo stvari izboljšale tudi za človeka.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu

Tiskovno sporočilo iz http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?arhv=22009