Če je meso rizični faktor za marsikatero civilizacijsko bolezen, torej, če je škodljivo, zakaj se lahko reklamira? Dejstvo je, da se miljoni ljudi v zahodnem svetu prehranjuje brez mesa in zaradi tega ne trpijo nobenega pomanjkanja, so celo bolj zdravi in živijo dlje. Zakaj morajo potem trpeti živa bitja, da se pridobi nekaj, kar je za ljudi nepotrebno ali celo škodljivo? Spodnjo pobudo je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravic poslalo vladi RS dne 29. marca 2005

Pobuda za pripravo Zakona o prepovedi reklamiranja mesa in izdelkov iz mesa ter rib in izdelkov iz rib je pobuda v smislu 45. člena ustave RS.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice predlaga, da Vlada Republike Slovenije, zaradi škodljivosti mesa in rib,pripravi predlog zakona, s katerim se prepove reklamiranje mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib.

Predlog zakona naj Vlada RS posreduje v sprejem oz. postopek Državnemu zboru Republike Slovenije.

Obrazložitev:

1. O mesu

Meso je živilo, ki ne raste na drevesu, ni izdelek, ki bi nastal po običajni poti. Ne nastane tako, da se vzame npr. kos pločevine in se oblikuje v določen proizvod. Meso je izdelek, ki nastane iz živih bitij. Da nastane meso, morajo umreti živali, umreti morajo živa bitja. Njihova smrt ni nenasilna in naravna, torej, da bi umrla takrat, ko pride zanje biološka ura, temveč morajo umreti takrat, ko hoče to človek. V glavnem živali umirajo nasilne smrti, v večini primerov še kot mladiči.

V Sloveniji je bilo v letih 2000 do 2004 zaklanih kar okoli 110 milijonov živih bitij. Neverjetnih 110 milijonov živih bitij so pobili prebivalci Slovenije v teh letih. Očitno živimo v deželi, kjer vladajo poboji, mučenje in trpljenje. Tako hvaljena pravna država dopušča grozodejstva največjega kalibra. Mogoče bi se bilo vprašati: ali niso ta grozodejstva celo bit pravne države? Vsak prebivalec Slovenije, vključno z dojenčki, ima, seveda gledano statistično, na vesti v omenjenem obdobju kar 36 živali.

Meso je proizvod, ki je produkt groze, mučenja in trpljenja. Živali v masovni živinoreji neizmerno trpijo, kar velja tudi pri prevozih v klavnice. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Grozote lova se nadaljujejo. Lovci vsako leto pobijejo okoli 100.000 živih bitij. Mnogi lovci se nočejo odpovedati svoji lovski pečenki. Živali so oropane svojega dostojanstva in pravic ter zlorabljene kot nobeno drugo živo bitje. So stvari, s katerimi se lahko, po mnenju grozljivega človeka, bitja, ki je samo sebe oklicalo za krono stvarstva, dela kar hoče.

2. O škodljivosti mesa in vplivu na zdravje ljudi

Znano je, in to dokazuje vedno več znanstvenih študij, tako medicinskih kot tudi drugih, da je uživanje mesa (tudi rib) rizični faktor za številna obolenja. Meso tako povzroča mnoge civilizacijske bolezni kot so npr. sladkorno bolezen, prekomerno težo, škoduje kostem, pospešuje vnetja in bolečine, pospešuje srčni infarkt in arteriosklerozo, povzroča depresije, je tudi rizični faktor za raka…Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske Univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco, torej očitno uživanje mesa škoduje tudi inteligenci. Vedno več znanstvenih študij dokazuje, da je vegetarijanska prehrana varnejša za ljudi in da so vegetarijanci bolj zdravi in dlje živijo (npr. raziskave Univerze Gießen, Centra za raziskovanje raka v Heidelbergu in Zveznega urada za zdravje v Berlinu).

Kdor hoče zavestno živeti zdravo, naj bi se odpovedal tem proizvodom. Meso je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno kritje potreb po hranilnih snoveh. To velja za vse starostne skupine. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, pri motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh.

Neka študija (Interesting Iron study) o problemih hem železa, je pokazala, da je povišana količina hem železa (izvor: rdeče meso, perutnina, ribe) rizični faktor za nastanek raka na debelem črevesju (železo spodbuja nastanek prostih radikalov in poškodbe dednine celic in je povezano z rizikom nastanka raka). Študija je tudi pokazala, da je IZVOR železa bistven in da železo rastlinskega izvora ni povezano z nastankom rakastih obolenj. Druga študija pa je pokazala, da hem železo povečuje rizik nastanka bolezni srca in ožilja, ker hem železo deluje kot pro-oksidant in spodbuja reakcijo med LDL holesterolom (slabi holesterol) in kisikom, pri čemer nastajajo obloge na stenah žil.

Več študij, predvsem iz Prage (Karlova univerza), pa tudi Univerz Oxford in Maryland, je pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedalci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost. Okuženi s toksoplazmo so se v svojih osebnostnih lastnostih razlikovali od oseb brez parazitov v možganih in to v negativno smer. Ker se okužba s toksoplazmo najpogosteje prenaša z mesom, kot že navedeno, se postavi vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinese k razpadu vrednot v naši družbi. Nevarnost latentne toksoplazme se podcenjuje, čeprav lahko zaradi pogostosti (med 30 in 70% v zahodnih državah) predstavlja resen problem za zdravstvo, tudi v Sloveniji.

Sicer pa je v Sloveniji več kot 70% smrti posledica napogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, zaradi teh bolezni je tudi veliko zgodnjih smrti pred 65. letom starosti. Glavno vlogo pri teh boleznih pa ima meso. Danes že mladostniki obolevajo in umirajo za rakom, ki ga v tej obliki pred leti še ni bilo in je posledica napačne prehrane, v kateri pomembno vlogo igra meso, mnogokrat pa gre za kombinacijo hamburgerjev in Coca Cole, ki je, gledano iz zdravstvenega vidika, popolna katastrofa.

3. Meso je za telo tujek, imunski sistem ga zavrača

Dne 1.10.2003 je bila v PNAS-online objavljena študija znanstvenikov Univerze Kalifornija. PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis. Raziskovalci so odkrili, da človekova presnova pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule in te nalaga v različna tkiva. Pri teh molekulah gre za povezanost sladkorja z oznako N – Glycolyneuraminsko kislino (Neu5Gc), ki se nahaja na površini membrane celic. To substanco tvorijo samo sesalci, človekova presnova te sladkorne povezave ne more proizvesti. Posebno velike količine so v mesu govodi, svinj in ovc. Tudi mleko in sir vsebujeta to povezavo v manjših količinah.

V krvi testiranih oseb je bilo najti protitelesa, ki reagirajo z Neu5Gc molekulami. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila proti tej molekuli imunska reakcija. Same molekule Neu5Gc so bile najprej dokazane v različnih rakastih tkivih, pozneje pa so jih našli tudi v krvnih žilah in celicah sluznice.
Pri tej študiji je pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa in pri tem nastane imunska reakcija. Človekov imunski sistem obravnava molekulo Neu5Gc kot škodljivega vsiljivca.
Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi.

4. Ali je meso nujno za življenje?

Meso v človekovi prehrani ni nobena nujna sestavina. Meso je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. V pestri vegetarijanski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. Tudi vitamin B12, ki naj bi bil kritični vegetarijanski oz. še bolje veganski vitamin. O tem noben resen znanstvenik ne dvomi več. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna” (prof. dr. Dražigost Pokorn, ONA, 30.11.2004). Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primankovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje.
Kdor še vedno trdi, da je meso nujno za življenje, je bodisi slabo informiran ali pa je povezan z mesno industrijo.

5. Stališče države do mesa

Država, predvsem je tu mišljeno Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje uravnotežene prehrane. To prehrano naj bi sestavljalo, poleg drugega, meso in pa predvsem veliko sadja in zelenjave, vsekakor več kot mesa, kot je bilo razumeti Jožico Maučec Zakotnik, dr. med. v oddaji Trenja na POP TV dne 24.3.2005. Država odsvetuje preveliko uživanje mesa in je zato meso postavila bolj proti vrhu prehranske piramide, torej na slabo mesto. Ve, da preveliko uživanje mesa vodi do civilizacijskih bolezni. Država se zaveda spornosti mesa. Vendar pa je za državo sporno očitno samo preveliko uživanje mesa, ne pa samo uživanje mesa! To pa je napačno stališče.
Če meso samo po sebi ni škodljivo, je vprašanje, zakaj država priporoča, da se poleg mesa uživa mnogo sadja in zelenjave? Kakšna bi bila vloga sadja in zelenjave, če je meso samo po sebi neškodljivo? Te vloge ni videti. Očitno imata sadje in zelenjava svojo vlogo v tem, da tako ali drugače nevtralizirata negativne oz. škodljive učinke mesa. Sta zaščitni sredstvi, mogoče celo zdravilo. Torej, če bi nekdo jedel samo meso, bi verjetno kmalu umrl. Vse to pa pomeni, da je meso samo po sebi škodljivo in tako ni škodljiva samo prevelika količina, temveč vsako uživanje mesa. To je torej še en dokaz, poleg raznih znanstveno-raziskovalnih študij, nekatere so omenjene predhodno, da je meso škodljivo samo po sebi.
Stališče države glede mesa, da naj se ne uživa preveč mesa, uživa pa se naj kljub vsemu, ob istočasnem uživanju sadja in zelenjave, in bo bolj ali manj dobro, kot je to mogoče razumeti, je absurdno. Kajti jesti meso in se tako v bistvu spraviti v stanje bolezni (če bi nekdo jedel samo meso, bi kmalu postal bolan in bi zaradi tega tudi slej ali prej umrl), nato pa se ozdraviti oz. bolje zdraviti s pomočjo sadja in zelenjave, ki sta tako nekakšni naravni zdravili, je absurdno. Pa seveda sadje in zelenjava ne moreta nevtralizirati vseh škodljivih posledic uživanja mesa. Za pobudnika, in še mnoge, je popolnoma nesporno, da je meso škodljivo samo po sebi.

Država meni, da je meso, v kolikor izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) in drugih predpisih, varno, vendar pa je mogoče s pravno akrobatiko, ki jo dopušča pravna država, neko živilo narediti za varno ali neškodljivo samo v pravnem smislu, nikakor pa ne v dejanskem. Tudi če v predpisu piše, da je meso varno živilo, če izpolnjuje npr. pogoj, da ne vsebuje mikroorganizmov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, pa človekov imunski sistem avtomatično zavrne meso, v smislu kot je bilo že predhodno navedeno, z znanimi posledicami.

6. Otroci in uživanje mesa

Pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani, pri kateri se poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in jajca, ni nobenega problema, da se otrok ne bi zadostno oskrbel z vsemi življenjsko pomembnimi hranljivimi snovmi. Potrebno je samo, da se otroku nudi bogat, raznovrsten jedilnik, na katerem so sveže sadje, zelenjava, korenje, rezanci, stročnice, orehi in drugo, kar zagotavlja, da bo otrok dobil vse potrebne snovi za svoj razvoj. Hrana kot npr. polnovredne žitarice, ovseni kosmiči, solata, grah, brokolij, kombinirana z vitaminom C, ki povečuje zmožnost sprejemanja železa iz nje, zadovoljuje tudi vse potrebe po železu, saj je tega dovolj v navedeni hrani. Sicer pa je mogoče otroke hraniti tudi vegansko.

Ker meso ni nujno za življenje tudi za otroke, saj lahko vse, kar potrebujejo za svoje življenje, dobijo v vegetarijanski prehrani, se postavi vprašanje, zakaj in kaj za otroke pomeni uživanje mesa, če je meso škodljivo samo po sebi?

Ni se mogoče znebiti občutka, da meso povzroča v nežnem otroškem telesu pravo razdejanje. Imunski sistem, ki je v izgradnji, je žrtev agresivnih elementov, ki so v mesu. Toksoplazma, prosti radikali, hem železo, molekula Neu5Gc, razni strupi, konzervansi, E snovi… so v nežnem otrokovem telesu tujki, ki otroku ne prinašajo nič dobrega, temveč ga bolj ali manj programirajo za bolezen. Znano je, da je vedno več otrok bolnih in da se pojavljajo bolezni, ki jih pri otrocih v preteklosti ni bilo. Sicer pa so se posebno pri otrocih v zadnjih desetletjih dramatično povečale bolezni, ki so odvisne od načina prehranjevanja. Narašča število otrok s prekomerno telesno težo, vedno pogosteje se že v otroškem obdobju ugotavlja sladkorna bolezen. Po neki ameriški študiji ugotavljajo spremembe ožilja že pri 70% otrok.

Postavi se vprašanje, zakaj država še vedno stoji na stališču, da morajo otroci jesti meso? Ali je to plod neznanja ali neinformiranosti državnih predstavnikov ali pa za tem stoji še kaj več? V vsakem primeru so otroci največje žrtve napačne oz. škodljive državne prehranske politike. Prehranska politika očitno na prefinjen način producira bolnike, v veselje farmacije in …, ki si na račun bolezni kujejejo velike dobičke.

7. Še o nekaterih posledicah uživanja mesa

Uživanje mesa povzroča tudi globalno trpljenje, kajti intenzivna proizvodnja hrane za živinorejo (oz. samega mesa) uničuje npr. tropski pragozd, povzroča efekt tople grede (proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za McDonald’ & Co. Govedo razen tega proizvede letno 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina.), z gnojšnico in gnojem (pri proizvodnji 1 kg svinjskega mesa nastane okoli 15 kg gnojevke) pa se uničuje prst in podtalnica. Uživanje mesa je sopovzročitelj svetovne lakote, kajti npr. 40% svetovne žetve žita pristane v masovnih živinorejskih hlevih industrijskih držav in 60% krmil za masovno živinorejo (žito, soja, …) se v Evropi uvaža iz držav v razvoju, kar vse pomeni, da namesto, da bi šla hrana za lačne ljudi v svetu, gre v hleve masovne živinoreje za produkcijo mesa, to pa vodi v lakoto in smrt milijone ljudi. Znano je, da vsako leto umre zaradi lakote več 10 milijonov ljudi. Za proizvodnjo 1 kg govejega mesa je potrebno 9 kg zrnja, 50% pitne vode se porabi v masovni živinoreji (za proizvodnjo kilograma mesa se porabi povprečno 100 krat več vode kot za en kilogram žita ali zelenjave). Za 200 gramski zrezek se pokrmi do 2 kg žita, 2 kg žita pa bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote. Če bi industrijske države svojo porabo mesa reducirale samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranjevalo 100 milijonov ljudi. Nikomur ne bi bilo potrebno stradati. Živina bogatih žre kruh revnih. Vse to kaže na to, kakšne pogubne posledice ima uživanje mesa. Negativne posledice kajenja oz. alkohola so kaplja v morje v primerjavi z negativni posledicami uživanja mesa.

8. Še nekaj aspektov glede uživanja mesa

Tisti, ki uživajo meso, torej večkratno škodujejo sebi in družbi. Prvič, ker jedo hrano, zaradi katere lahko zbolijo in celo umrejo (zamislite si očeta, ki na veliko uživa meso, zato zboli za rakom in umre ter za seboj pusti nepreskrbljenega otroka, ki se mu lahko zaradi takšnega ravnanja očeta popolnoma spremeni življenje in to na slabše), drugič, ker s svojo boleznijo, ki je nastala zaradi uživanja mesa, povzročajo družbi velike stroške, ki jih za zdravljenje njihove samopovzročene bolezni mora plačevati zdravstveno zavarovanje (v večini primerov je zdravljenje bistveno dražje kot pa je velik njihov prispevek v blagajno zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zanje plačevati tudi drugi davkoplačevalci, npr. tudi vegetarijanci, ki z uživanjem mesa nimajo nič skupnega), tretjič, ker morajo zanje, torej za njihovo hrano, ki je sicer s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo, neizmerno trpeti nedolžne živali (ogled kakšne klavnice bi mogoče marsikoga streznil), četrtič, ker zaradi njihovega uživanja mesa umirajo ljudje v nerazvitih deželah in petič, ker zaradi njihovega uživanja mesa prihaja do vedno večjega uničevanja okolja. Uživanje mesa je torej tudi ogrožanje družbe in s tem tudi Slovenije. Slabi finančni položaj družbe oz. države in splošno počutje ljudi, ogroža javno zdravje, uničuje okolje, povzroča neizmerno trpljenje živali in smrt desetine milijonov ljudi v nerazvitih deželah.

9. Nekatera zakonska določila, ki se tičejo mesa oz. uživanja mesa

Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1) ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.

Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Ali izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, če uživa meso, živilo, ki je za človeka škodljivo in za katerega je znanstveno dokazano, da je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni oz. če uživa živilo, ki ga njegov imunski sistem celo zavrača kot tujek? Ali se lahko postavi celo trditev, da je uživanje mesa v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju? Torej, da tisti državljan Slovenije, ki uživa meso, ravna v nasprotju s tem zakonom? Kajti uživati nekaj, kar lahko negativno vpliva na njegovo zdravje, pomeni, da ne skrbi za svoje zdravje. Ali lahko tako velja tudi naslednja trditev: UŽIVANJE MESA JE PROTIZAKONITO!

10. Kaj pomeni meso z vidika ustave RS

Slovenska ustava je moderna ustava in ima mnogo določb, ki ščitijo človeka oz. njegovo integriteto, tako fizično kot duševno. Ker je meso škodljivo živilo oz. hrana, se zato postavi tudi vprašanje, kaj je z uživanjem mesa v pogledu ustave.

Po 72. členu ustave ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, država pa skrbi za zdravo življenjsko okolje. Nesporno je, da uživanje mesa pomeni preko masovne živinoreje velik poseg v življenjsko okolje. Ta poseg je zelo negativen, saj povzroča ogromno ekološko škodo, kot je že bilo opisano v tej pobudi. Ta negativni poseg v okolje spreminja okolje in to na slabše. Okolje tako ni več zdravo, temveč se spreminja v nezdravo. Nezdravo življenjsko okolje pa negativno vpliva na naravo, živali in seveda tudi človeka. Tako je mogoče jasno navesti, da meso, ki je proizvod masovne živinoreje, ne vpliva le negativno na tistega, ki meso uživa, temveč tudi na vegetarijance oz. vegane, kajti tudi ti so deležni vseh negativnih vplivov bolnega (nezdavega) okolja. To pa tudi pomeni, da lahko zaradi teh vplivov (onesnažen zrak, voda, prst in podobno), torej posredno zaradi uživanja mesa večine ljudi, celo zbolijo. Tako uživanje mesa ni samo poseg v 72. člen ustave, torej v pravico do zdravega življenjskega okolja, temveč pomeni tudi poseg v človekovo pravico do nedotakljivosti telesne in duševne integritete (35. člen ustave).

Meso kot posledica ubijanja živih bitij pa ni poseg v ustavo samo po navedeni ustavni določbi, temveč pomeni tudi poseg v človekovo pravico do osebnega dostojanstva (34. člen). Namreč, ubijanja, in to ne samo grozovita, živali v klavnicah, mnogi so pozabili, da so tudi živali živa bitja, nepredstavljivo trpljenje in mučenje živali v reji oz. pri prevozih, vse to je v globokem nasprotju z dostojanstvom človeka, ki vsebuje tudi spoštovanje sobitij, torej tudi živali.

Pri trpljenju in ubijanju živali, ki ga povzroča človek, se sprošča neverjetno velika negativna energija. Ker se nobena energija ne izgubi, kar je splošno znano, se ne izgubi tudi ta, s strani človeka, povzročena negativna energija. Je v prostoru, kjer biva človek in vpliva nanj. Ta vpliv ni pozitiven, temveč negativen, saj nekaj negativnega ne more imeti pozitivnega vpliva. Tako ta energija torej negativno vpliva na ljudi, kar je razvidno tudi iz splošnega stanja v svetu. Vedno več je stresov… Zato pomeni meso oz. način njegovega pridobivanja poseg tudi v duševnost ljudi (34. člen ustave).

11. Še nekaj v zvezi z ustavo RS

V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali, tudi klavne, so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem oz. klanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč se zmanjšuje. Zato je klanje živali v klavnicah v nasprotju z ustavo, saj gre za uničevanje in ne ohranjanje živali, kar pomeni, da se siromaši naravno bogastvo oz. zmanjšuje. Država bi morala preprečiti klanje.

V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država dopušča namerno pobijanje živali oz. klanje v klavnicah, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost.

63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država dovoljuje klanje oz. pobijanje živali, pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Vsaka klavnica je živ dokaz za to.

72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače, klavne, hiše ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Klanje živali je tako v nasprotju z navedeno ustavno določbo, kajti živali pri nenaravni smrti trpijo, to pa je bistvo mučenja živali. Po drugi strani pa je klanje živali nepotrebno, saj lahko človek uživa nemesno prehrano in, kot že navedeno, meso ni potrebno za človekovo življenje.

12. Masovna živinoreja v pogledu 74. člena ustave RS

Zastavlja se tudi vprašanje, ali je uživanje mesa in s tem povezana masovna živinoreja oz. mesna industrija sploh v javnem interesu? Zastavlja se tudi vprašanje ali je vse to v skladu z javno koristjo. Nobena gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, je določeno v 74. členu ustave, ki govori o podjetništvu. Kot javno korist ni mogoče šteti nekaj, kar škoduje ljudem, kar škoduje naravi in uničuje okolje (v Rusiji vsako leto zaradi onesnažnosti okolja umre 300.000 ljudi – Delo, 7.6.2003), kar povzroča bolezni in lakoto ter smrti zaradi lakote v nerazvitih deželah, nekaj, kar je skrajno nasilno, nekaj, kar pobija nedolžne živali, skratka je grozljiv tujek v družbi, kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih ozkih krogov, ki s tem neizmerno bogatijo, ostali pa imajo vedno manj, nekateri sredstev ali zdravja, drugi so celo ob življenje, nekateri pa neizmerno trpijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo in invalidsko zavarovanje in za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni vzročni zvezi. Tako je z uživanjem mesa povezano tudi nasilje v družbi, saj je splošno znano dejstvo, da so vegetarijanci bolj miroljubni ljudje kot uživalci mesa. To pa pomembno vpliva na odnose v družbi, kajti družba uživalcev mesa je bistveno bolj nasilna in s tem povzroča bistveno več konfliktov in družbenih stroškov (policija, sodstvo) kot pa družba vegetarijancev ali pa vegancev. Jasno je torej, da produkcija mesa kot gospodarska dejavnost, in vse z njo povezane dejavnosti, ni v skladu s slovensko ustavo, saj gre za dejavnost, ki je družbeno škodljiva in zaradi tega ni v javno korist.

13. Kaj pomeni reklamiranje mesa

Kot že navedeno, meso ni izdelek, ki bi nastal po običajni poti. Meso je izdelek, ki nastane iz živih bitij. Da nastane meso, morajo umreti živali. Pot do mesa je za marsikoga grozljiva, da se pri tem sploh ne omenja živali, ki so glavne žrtve proizvodnje mesa. Živali ne umro naravne smrti, temveč je njihova smrt v glavnem grozljiva in nasilna. V Sloveniji je bilo v letu 2004 zaklanih okoli 28 milijonov živali, vsako leto se očtno zakolje več 10 milijonov živali. Proti živalim se vodi svetovna vojna, kot je bilo to navedeno uvodoma. V masovni živinoreji se uničuje okolje, povzroča globalno trpljenje in lakota v tretjem svetu, meso samo pa je škodljivo.

Kaj torej pomeni reklamiranje mesa? V bistvu pomeni reklamiranje mesa tudi vsaj posredno napeljevanje k pobijanju živih bitij, povzročanju trpljenja oz. mučenja, uničevanju okolja, povzročanju globalnega trpljenja in lakote v tretjem svetu. Ali se lahko reklamira nekaj, kar je v bistvu napeljevanje k pobijanju živih bitij, k povzročanju trpljenja oz. mučenja in uničevanju okolja?

Če ljudje, glede na zakonsko dolžnost, da skrbijo za svoje zdravje, ne bi smeli uživati mesa, saj lahko zaradi tega zbolijo, se postavi vprašanje, ali se sme reklamirati meso oz. se sme reklamirati tisto, kar je za ljudi škodljivo? Ali se sme reklamirati nekaj, od česar lahko ljudje zbolijo? Ali ne pomeni reklamiranje mesa vsaj posredno ogrožanje zdravja ljudi? In nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, je zapisano v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ali reklamiranje mesa vsaj posredno ne napeljuje ljudi k ravnanju, ki je v nasprotju z njihovo zakonsko dolžnostjo skrbeti za svoje zdravje? Ali bi bilo mogoče celo reči, da reklamiranje mesa napeljuje, vsaj posredno, h kršitvi zakona?

Po mnenju pobudnika je reklamiranje mesa v nasprotju z zakonom in seveda tudi ustavo.

14. Nekaj o dolžnostih države na področju “mesa”

Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, je zapisano v 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdrav-stvenem zavarovanju. Ker to velja za vse, velja tudi za državo oz. Republiko Slovenijo. Zato je država dolžna poskrbeti, da se meso ne bo reklamiralo, kajti reklamiranje mesa v bistvu pomeni ogrožanje zdravja ljudi in okolja. Zato je dolžna prepovedati reklamiranje mesa, kot je to storila pri alkoholu in tobaku. Reklamiranje mesa ne more biti v javnem interesu, kajti zaradi mesa plačuja družba strahotno ceno.

Po 34. členu ustave ima vsakdo pravico do varnosti. Pravica ljudi do varnosti pomeni dolžnost države, da zagotovi to varnost tudi na področju prehrane in tudi za to mora država prepovedati reklamiranje mesa.

Nerazumljivo pa je, da država že dosedaj ni prepovedala reklamiranja mesa, saj so ji znane negativne družbene posledice proizvodnje in uživanja mesa.

15. Ribe

Vse zgoraj navedeno velja smiselno tudi za ribe, saj so tudi one živali.

16. Predlog za prepoved reklamiranja in načela, na katerih bi temeljil zakon

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice tako na podlagi vsega navedenega predlaga, kot izhaja že iz uvoda te pobude, da država v celoti prepove reklamiranje mesa in mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib.

Prepoved reklamiranja mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib bi temeljila na naslednjih načelih:
– prepovedano je neposredno in posredno reklamiranje mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib, vključno s sponzoriranjem športnih, kulturnih in drugih javnih dogodkov s strani klavnic, živinorejskih farm, mesne industrije ter trgovine na debelo in drobno. Za posredno reklamiranje se šteje prikazovanje logotipov in drugih znakov za označevanje mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib predmetih, ki niso meso in ribe oz. njihovi izdelki. Za posredno reklamiranje se šteje tudi brezplačno ponujanje mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib na javnem mestu in v javnih prostorih
– prepovedano je reklamiranje izdelkov, ki ne sodijo med meso, mesne izdelke ter ribe in izdelke iz rib, vendar s svojim videzom in namenom uporabe nesporedno vzpodbujajo k potrošnji mesa, mesnih izdelkov ter rib in izdelkov iz rib.

17. Zaključek

Prepoved reklamiranja mesa in izdelkov iz mesa ter rib in izdelkov iz rib je eden izmed prvih korakov v boljšo prihodnjost in to tako za živali kot ljudi oz. za vso družbo ter naravo. “Nič ne bo tako zvišalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani”, je nekoč dejal Albert Einstein. Njegove besede vedno bolj dobivajo na veljavi.

18. In za konec še nekaj o Albertu Einsteinu oz. njegovem EPW

Albert Einstein se je s problematiko klavnic ukvarjal tudi v fizikalnem smislu, pri tem pa je študiral vsakodnevno grozo, ki se širi ob vsaki uri na tem planetu iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih. Prišel je do zaključka, da obstaja fizikalni zakon EPW Einsteinian Pain Waves – Einsteinovi valovi trpljenja. Ti se po klanju nikakor ne morejo kar tako razbiti (ob indijskem oceanu so sedaj kraji, kjer je jokanje in pritoževanje v etru tako močno, da nekateri ljudje nočejo tam živeti). Groza se iz klavnic in iz bojnih poljan širi po določenih fizikalnih zakonih in se nekje razbremeni kot “naravna katastrofa”. EPW se potrjuje tudi v Sloveniji, naravne katastrofe se odvijajo tudi pri nas.