Varstvo živali za večino pomeni, da naj ne mučimo mačk in psov, medtem ko se brez slabe vesti masti s pečenko iz industrijske množične reje živali. Dokler bo tako, se tudi katastrofalen položaj živali ne bo spremenil. Zemlja se bo še naprej usmerjala na rob propada, kajti vpliv neupoštevanja živali na prihodnost človeštva in Zemlje se večinoma podcenjuje.
Kakšen je položaj živali?
Za človekovo prehrano ubijejo letno po svetu več 10 milijard živali, od tega v Sloveniji okoli 25 milijonov. Živali so v tem primeru le surovina. V poskusih letno umre v Evropi okoli 10 milijonov živali, v Sloveniji več kot 10.000. Stotisoče živali umre med prevozom, lovci v Evropi pobijejo letno več deset milijonov živali, v Sloveniji okoli 100.000.
Ameriški kritik Jeremy Rifkin piše v knjigi Kraljestvo živali: »Dejansko pa spadata reja živali in poraba mesa med tiste dejavnike, ki najbolj ogrožajo blagor Zemlje in človeštva, ki na njej živi.« Kaj je mislil s tem? Na Zemlji živi dvakrat več živali za zakol, kot je ljudi, če upoštevamo še živali za prirejo mleka, jih je trikrat toliko, torej okoli 20 milijard. Torej milijarde živali vegetira v grozljivih razmerah na Zemlji, samo zato ker človek misli, da ne more shajati brez živil živalskega izvora. Pri tem so zdravniki že zdavnaj dokazali nasprotno: človek ne samo, da lahko zelo dobro živi brez živalske hrane, brez nje živi tudi bolj zdravo, od mesa prej zboli.
Predstavljamo si, kakšen ogromen problem predstavljajo neizmerne količine gnoja in gnojnice, ki jih dnevno izloča več 10 milijard živali, ki jih človek redi za svojo uporabo. Samo v ZDA so živali, ki jih je človek v tej množičnosti redil in imel zaprte samo za potrebe svojega užitka, izločile 130 krat več iztrebkov, kot jih proizvede v enem letu celotno svetovno prebivalstvo. Gnoj in gnojnica ne zastrupljata samo tal, temveč tudi podtalnico in mnoge reke. V Evropi pride 50% odpadnih voda iz farm množične reje. Ob obali ZDA so predeli, kjer se zbirajo hudo nevarni povzročitelji bolezni – in to ravno tam, kjer pride veliko odpadnih voda iz farm v morje. Pri množični reji živali se izloča tudi metan, ki zaostruje tako imenovani učinek tople grede in s tem klimatske spremembe.
Poraba mesa povzroča izumiranje gozdov, kar še bolj zaostruje klimatski problem in povzroča izumrtje živalskih in rastlinskih vrst. Menijo, da je zaradi reje živali uničenih 90% tropskega gozda. 80% kmetijskih površin Zemlje si lastijo živinorejci. Žito, ki naj bi nasitilo lačne po svetu, tako pristane v želodcih živali, ki so določene za hrano ljudi. Tak razvoj prinaša tudi dramatične družbene posledice. Revščina raste, zaradi socialne negotovosti se rojeva več otrok. Svetovno prebivalstvo raste, nastajajo socialni konflikti, iz katerih lahko nastanejo vojne in teror. Seveda ni mogoče vseh problemov sveta omejevati na en sam vzrok. Toda večinoma se povsem podcenjuje vpliv reje živali na številne probleme na svetu.
Velika verjetnost je, da izhajajo človekove nalezljive bolezni prvotno iz živalskega sveta. Človek je prišel s posegom v živalski svet v stik s povzročitelji bolezni, s katerimi bi se sicer le redko srečal ali pa nikoli. Prof. Knuth z Instituta Robert Koch iz Berlina je rekel: »Živali so že od nekdaj bile glavni vir človekovih bolezni. Redko kakšen povzročitelj se razvije drugače.« Človek z grobim posegom v naravo povzroča nastajanje vedno novih super virusov. Ptičja gripa je zadnji dokaz temu. Kužne bolezni so na pohodu, k čemur ne nazadnje pripomorejo tudi klimatske spremembe.
Narava je barometer. Pogosto take besede povzročijo posmeh. Toda danes se vedno več ljudi zaveda, da je svet na robu propada – in da pri tem igra pomembno vlogo napačen odnos do živali. Zato je potrebno takoj spremeniti naš odnos do živali in v varstvo vključiti vse živali.
Objava: Organon, marec 2006.
