Mnenje in predlogi v zvezi s predlogom Družinskega zakonika (za javno predstavitev mnenj dne 12.10.2009 v Državnem zboru RS)

Državni zbor RS
Šubičeva 4
1000 Ljubljana

Zadeva: Prijava

Spoštovani!

Zastopam Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, Sejmišče 1, 4000 Kranj. Pooblastilo je v prilogi.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve se prijavlja k razpravi na javni predstavitvi mnenj o predlogu Družinskega zakonika, ki bo dne 12.10.2009 s pričetkom ob 13.00 uri v veliki dvorani Državnega zbora.

V svoji razpravi bo društvo razpravljalo o koristih otrok, predvsem o tem, ali so otrokom zagarantirane pravice in zaščita, kar jim zagotavljata ustava in Konvencija o otrokovih pravicah. V tem pogledu sta predvsem pomembni dve zadevi: pravica otrok do svobodnega vstopa v versko skupnost in pravica otrok do vegetarijanske ali veganske prehrane. Pravtako bo tekla razprava tudi o tem, ali ne bi bilo dobro, da bi pri kaznivih dejanjih po čl. 172., 173. in 174 Kazenskega zakonika uredili tako, da bi bila ta dejanja nezastarljiva, če jih stori duhovnik ali drug klerik. Razlog je v tem, da npr. Katoliška cerkev skriva predmetne primere in s tem otežuje kazenski pregon.

Konkreten prispevek je v prilogi, na javni predstavitvi pa ga bo predstavil odvetnik Vlado Began, sicer pooblaščenec društva.

Lep pozdrav!

Odvetnik Vladko Began

Priloga:
– mnenje in predlogi v zvezi s predlogom Družinskega zakonika

_________________________

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj
GSM: 041/214 233
Internet: www.zrtve-cerkve.org
Email: info@zrtve-cerkve.org

Mnenje in predlogi v zvezi s predlogom Družinskega zakonika
(za javno predstavitev mnenj dne 12.10.2009 v Državnem zboru RS)

1. Pozdravljamo predlog novega Družinskega zakonika, ki po našem mnenju pomeni korak naprej k zaščiti otrok. Še posebej je pomembno to, da ne bo več dovoljeno telesno kaznovanje otrok, seveda če bo to uzakonjeno. Pomembno je tudi, da bo izrecno navedena dolžnost države pri varovanju koristi otrok, če starši ne bodo delovali v korist otrok.

2. Otrokova korist je že po ustavi najvišja vrednota pri vzgoji otrok. V njegovo korist so dolžni delovati ne samo starši, temveč tudi ostali subjekti, ki pridejo v stik z otrokom. Zato nas je začudilo, da v predlogu zakonika ni določenih stvari, ki so v korist otroka. Gre namreč za nekaj najbolj temeljnih stvari, ki jih že ustava priznava otroku, pa praksa, vključno z zakonodajo to ignorira.

3. Prva stvar, ki bi morala biti izrecno urejena v zakoniku je varstvo otrokove svobode vesti, vključno z svobodo verske opredelitve, ki mu jo garantira 41. člen ustave. Čeprav iz 41. člena ustave izhaja, da imajo tudi otroci svobodo vesti in verske opredelitve, to v praksi mnogokrat ni realizirano. Nasprotno, gre za konstante kršitve te otrokove pravice. Gre namreč za to, da npr. Katoliška cerkev krsti dojenčke, ki tako postanejo člani oz. verniki te cerkve, čeprav k temu niso dali soglasja. Za izvrševanje temeljne človekove pravice kot je svoboda vesti, ki je ni mogoče odvzeti ali omejiti niti v vojnem ali izrednem času (16. člen ustave), mora vedno biti podano soglasje dotičnega. To velja tudi za otroka, saj je ta samostojen nosilec pravic in tako sam odloča o svojih pravicah, tako tudi o svobodi vesti. Svoboda vesti je osebna dobrina in neodtuljiva ustavna pravica, ki ne prenese nadomestne odločitve staršev ali koga drugega oz. s to dobrino ne morejo razpolagati starši ali kdo drug. Glede na to, da dojenček po naravi stvari ne more izjaviti svoje volje glede vstopa v neko versko skupnost oz. krsta, je potrebno s tem počakati in to tako dolgo otrok ne doseže starosti in zrelosti, ko lahko dojame, kaj zanj pomeni krst in s tem vstop v cerkev. Njegova verska svoboda, ki mu pripada po ustavi in to od trenutka rojstva, v tem času miruje. Otrok jo začne izvrševati, ko doseže starost in zrelost, ko se lahko svobodno in odgovorno, zavedajoč vseh vseh posledic, odloči. Ni nepomembno, da je svoboda vesti pravica in ne dolžnost, zato je otroku ni potrebno nikoli koristiti. Starši nimajo pravice, da dojenčka krstijo, saj jim ustava ne daje pravice odločanja o otrokovi svobodi vesti, krst pa je že izvrševanje svobode vesti, saj gre za versko dejanje, po 41. členu imajo starši samo pravico usmerjanja otrok pri zagotavljanju svojim otrokom verske in moralne vzgojo, ta pa mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo in njegovo svobodo vesti in verske opredelitve.

4. V vsaki demokratični državi je potrebno soglasje osebe za sprejem določenih obveznosti. To velja tudi v pogledu krsta oz. vstopa v npr. katoliško cerkev, saj se z vstopom pridobijo tudi obveznosti. Po Katekizmu katoliške cerkve (KKC) se mora namreč krščenec podrejati drugim in jim služiti v občestvu cerkve, poslušen mora biti cerkvenim dostojanstvenikom in jih ubogati, pred ljudmi mora izpovedovati vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva. S krstom se torej pridobijo tudi dolžnosti in kot je razvidno iz njih, gre za hude obveznosti, obveznosti, ki lahko osebo negativno zaznamujejo za celo življenje, saj direktno posegajo v njeno svobodo oz. duševnost, kajti biti mora poslušna cerkvi in se ji podrejati ter širiti vero – njena svoboda je torej bistveno zožena. Zato mora biti za krst podana osebna privolitev osebe. Ker tega pri krstu dojenčkov oz. mnogih drugih otrok ni, gre za dejanje, ki ni v korist otrok, zaradi česar je podana protiustavnost. Ta je še posebej podana tudi zaradi tega, ker takšen otrok sploh ne more več celovito izstopiti iz cerkve, saj po katoliškem nauku krst vtisne otroku v dušo neizbrisno duhovno znamenje, zaradi česar gre za trajno notranjo pripadnost cerkvi. Ta je očitno lastnca otrokove oz. človekove duše, seveda po katoliškem nauku. Ker pomeni krst tudi poseg v otrokovo dušo, seveda po nauku cerkve, gre tudi za protiustavni poseg v otrokovo duševnost. Poleg tega cerkev krščenega otroka ne tretira kot subjekta, temveč kot novo stvar, torej objekt, ki je v njeni lasti, kar je huda kršitev otrokovega dostojanstva. Glede na to, da je verjetnost, da bo krščen otrok bolj v stiku s kleriki (verouk, maše, …) je tudi večja verjetnost spolnih zlorab otrok in je tako lahko krst prva stopnica k pedofiliji katoliških klerikov.

5. Zato predlagamo, da se v Družinskem zakoniku določi, da krst dojenčkov oz. otrok, ki niso dovolj stari in zreli, da bi lahko dojeli pomen krsta in s tem vstopa kat. cerkev, prepove. To je ukrep za zaščito otroka in njegove svobode vesti, torej njegovih vitalnih koristi. V vsakem primeru mora imeti svoboda vesti otroka prednost pred pravicami staršev.

6. Po 56. členu ustave otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Ta dolžnost veže tako starše, kot vse druge, npr. javne inštitucije, ki so v kontaktu z otroci. Ena izmed otrokovih koristi je tudi, da je zdrav, to je tudi njegova pravica smislu 2. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem ima pravico do najvišje stopnje zdravja. Zato morajo vse navedene inštitucije, seveda poleg staršev, skrbeti za to tudi na področju prehrane. Iz tega izhaja, da lahko otrokom nudijo samo zdrava živila. Znanstveno dokazano je, obstaja namreč več 100 študij, da je meso rizičen faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Tako lahko povzroča sladkorno bolezen, razne vrste raka ter bolezni srca in ožilja, škoduje kostem in inteligenci, pospešuje vnetja, bolečine in depresije, povzroča prekomerno težo, itd. Iz neke ameriške raziskave izhaja, da človekov organizem reagira na meso (raziskava je bila narejena na rdečem mesu) kot na tujek in se ga ta zato preko imunskega sistema brani, kar dokazuje, da meso ni naravna prehrana za človeka, saj bi sicer imunski sistem ne tvoril protiteles. Meso torej ni kos življenjske energije, kot nekateri trdijo, temveč je lahko pot v bolezen. Meso je pot v bolezen tudi za otroke, saj več študij izrecno dokazuje, da je meso rizični faktor tudi za otroke, po drugi strani pa je jasno, da je to, kar je škodljivo za odrasle, še bolj škodljivo za otroke, saj so ti bolj ranljivi kot odrasli. Zato tudi uživajo posebno varstvo in skrb kot pravi ustava. Znanstveno je še dokazano, da so vegetarijanci bolj zdravi in živijo dlje kot tisti, ki uživajo meso. Stališce dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ameriške ADA (American Dietetic Association) in kanadske DC (Dietitians of Canada) je, da sta uravnotežena veganska ali vegetarijanska prehrana primerni za vsa življenska obdobja, vključno za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoce ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovoljita potrebe po vseh potrebnih snoveh.

7. Meso je še vedno bolj ali manj običajni del vsakega obroka v mnogih vrtcih in šolah. Zaradi škodljivosti mesa ali drugih razlogov je vedno več otrok, ki so vegetarijanci ali vegani. Vendar pa te svoje pravice, sami ali preko staršev, ne morejo realizirati v večini vrtcev in šol, kar je tudi diskriminatorno, saj lahko tisti, ki uživajo meso realizirajo svojo pravico do mesne oz. mešane prehrane. Zato je potrebno, da se otrokom v Družinskem zakoniku prizna pravica do vegetarijanske ali veganske prehrane ter zaveže vse organizacije, ki so v kontaktu z otroci, da jim omogočijo realizacijo te pravice. Poleg tega pa posiljevanje z mesom krši otrokove ustavne pravice, npr. pravico do varnosti, do osebnega dostojanstva, duševne celovitosti.

8. Ob koncu pa še predlagamo, da se v okviru nezastarjivosti kaznivih dejanj po 95. členu Kazenskega zakonika določi ali pa Družinskem zakoniku, da kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastara tudi za kazniva dejanja iz 173. in 174. člena Kazenskega zakonika, ki jih storijo kleriki. Gre za kazniva dejanja s spolno vsebino do otrok. To pa zato, ker je npr. Katoliška cerkev v preteklosti ščitila kleriške storilce omenjenih kaznivih dejanj in jih ni izročala civilnim oblastem. Sedanji papež je, ko je bil še kardinal, leta 2001 poslal vsem škofom po svetu dokument z naslovom De Delictis Gravioribus (Listina o resnih zločinih), v katerem je škofom odredil, da morajo vse spolne zločine, ki jim pridejo na ušesa, javiti Vatikanu in jih obdržati v tajnosti, kršiteljem te odredbe pa je zagrozil tudi z izobčenjem. Ta dokument je javno objavil britanski Observer (24.4.2005). Še pred tem je katoliška cerkev že leta 1962 zahtevala, da pedofilski primeri katoliških duhovnikov ne smejo priti v javnost. V dokumentu z naslovom Crimine Solicitationies (Zločin nadlegovanja) takratni papež Janez XXIII. govori o spolnem nadlegovanju s strani duhovnikov v spovednici ali pred oz. po spovedi. Dokument je bil strogo zaupen in se je moral hraniti v tajnih arhivih (spletna stran IUS SOFTWARE, 20.8.2003). O teh dokumentih je bilo govora tudi v oddaji britanske BBC Panorama z naslovom »Spolni zločini in Vatikan«, ki je bila na sporedu dne 1.10.2006. Ker ni znano, da bi bili ti dokumenti preklicani, je upravičeno za spolne zločine katoliških oz. drugih klerikov določiti nezastarljivost kazenskega pregona in izvršitve kazni. Takšno cerkveno ravnanje oz. akti namreč lahko pomembno otežujejo kazenski pregon, poleg tega pa je to pomembno tudi z vidika odškodninske odgovornosti, saj bi bilo mogoče tako vedno zahtevati odškodnino ne glede na civilni zastaralni rok, odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, namreč zastara v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca.

Društvo za zaščto ustave in žrtev cerkve

Print Friendly, PDF & Email