Ministrstvo za šolstvo in šport
Kotnikova 38
1000 Ljubljana
29.9.2006
Zadeva: lovci v osnovnih šolah
Spoštovani!
Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva (v nadaljevanju: društvo). Pooblastilo prilagam. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je društvo, ki mu je podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu (odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23.6.2006, št. 215-3/2006).
Društvo je bilo seznanjeno, da prihajajo v mnoge osnovne šole v Sloveniji lovci, ki učencem v okviru šolskega programa predstavijo lov. Konkretne podatke imamo za osnovo šolo na Ponikvi in za II. osnovno šolo v Rogaški Slatini.
Menim, da predstavitve lova v osnovnih šolah, ki jih imajo lovci, niso sprejemljive in zato proti temu protestiram. Menim namreč, da je lov zelo negativna dejavnost, ki ne ustreza ciljem vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli, kot jih določajo predpisi in lahko škodljivo vpliva na otroke. Podrobneje o tem v nadaljevanju.
1. Nekaj dejstev o lovu:
Mnogi menijo, da je lov kulturna dobrina ali varovanje narave. Vendar je takšna označba lova napačna. Kajti ali je lahko del kulture ubijanje živih bitij, ali je lahko del kulture v Sloveniji ubijanje živali, bitij, ki čutijo, občutijo tako kot človek, ki imajo svoje družine, svoje socialne strukture, ki rade živijo tako kot človek in ki imajo pravico do življenja tako kot človek.
Lov pomeni ubijanje in ubijanje pomeni trpljenje. Kljub dejstvu, da lov neusmiljeno in nerazumno jemlje življenje čutečim in mislečim sobitjem (znanstveniki so ugotovili, da papige svoje otroke pokličejo po imenu), v Sloveniji lovci letno pomorijo okoli 100.000 živali. Lovci pravijo, da ljubijo naravo in živali. Vendar ljubezen, ki ubija ljubljena bitja, ni ljubezen. Skrb za naravo in njeno zaščito nista odločilna za lov, kot to zatrjujejo lovci. Psihološke študije dokazujejo, da lovci niso bolj povezani z naravo kot ostali prebivalci in so še bolj v nasprotju z varstvom narave. Kot je rekel dr. Teodor Heuss, nekdanji predsednik Zvezne republike Nemčije, je lov stranska oblika človekove duševne bolezni. Mnoge znanstvene raziskave dokazujejo, da lov škodi naravi, pospešuje objedanje in širjenje kužnih bolezni ter nevrotizira živalski svet. Z lovom ni mogoče vzpostaviti naravnega ravnovesja. Velja celo nasprotno: z lovom se namerno ruši ekološko ravnovesje v gozdovih. Zaradi lova se namreč število živali poveča, saj se tako vrsta brani pred izumrtjem. Narava lahko sama poskrbi za naravno ravnotežje, saj ima v ta namen vse potrebne mehanizme. Novejše raziskave ekologov kažejo, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka. Tako so pri slonih npr. ugotovili, da stopnje rasti ne določa lakota ali smrt, temveč fleksibilnost slonic ob pričetku spolne dozorelosti. Če preti prenaseljenost, se stopnja rasti zniža. Podobno so ugotovili tudi pri jelenih, kozorogih, losih in drugih velikih sesalcih. Ali kot navaja Bavarska gozdna uprava: parkljasta divjad razpolaga s prefinjeno regulacijo rojstev – če je živali preveč, srne rodijo manj mladičev, v kakšnem letu sploh nimajo mladičev, so pozneje spolno zrele in rodijo več moških kot ženskih mladičev. Nobena vrsta se ne razmnožuje brez mere in cilja. Tudi tam, kjer je v Evropi lov prepovedan, kot npr. v švicarskem kantonu Ženeva, do zdaj niso ugotovili prekomernega prirastka. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih prepovedan, kljub temu pa tam ne pride do naravnega neravnovesja.
Več o lovu v priloženi brošuri.
Lov je sporen tudi z vidika slovenske ustave.
V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živo bitje del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Lov torej ne skrbi za ohranjanje živali in s tem dela naravnega bogastva, temveč število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.
V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država preko lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja lahko pride samo s pozitivnimi dejanji in ne sovraštvom, katerega posledica je pobijanje živih bitij. Vsak vnos sovraštva oz. pobijanja živih bitij v družbo ovira skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom. V kulturo ne more spadati ubijanje živih bitij, torej niti ne ubijanje živali.
63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država z lovom dovoli oz. ukaže pobijati živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem.
72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Tudi pri lovu prihaja do strašnega mučenja živali, kajti mnoge živali ne umrejo v trenutku, temveč se ranjene ure ali dneve vlečejo po gozdovih preden umrejo. Trpljenje živali v gozdovih je strahovito, večina ljudi tega ne vidi oz. niti zanj ne ve. V gozdovih tečejo potoki krvi nedolžnih živih bitij.
Skratka: lov je dejavnost, ki povzroča trpljenje oz. mučenje živih bitij ter pomore prebivalcev Slovenije, je nepotreben in škodljiv za celotno družbo. Daleč so časi, ko je človek svojo hrano lovil. In če je lov nekoč polnil prazen želodec, je danes v bistvu glavni motiv zanj zadovoljstvo ob žrtvah in ubijanju.
Spoštovani, v zadnjih letih se na lov gleda vedno bolj kritično. Ljudje vse bolj spoznavajo, da imajo tudi živali pravico do življenja in da je ubijanje iz nagibov, ki se skrivajo za lovom, zelo nizkotno. Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da lov škoduje naravi in namerno ruši ekološko ravnovesje v gozdovih.
2. Po Zakonu o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih so tudi državni organi in nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokove koristi (5.a člen). To zato velja tudi za javne osnovne šole. Zato je v osnovni šoli dopustno otrokom nuditi samo takšne vsebine, ki so v otrokovo korist in so seveda v skladu z zakonom. Seveda so v otrokovo korist lahko samo takšne vsebine, ki s svojo pozitivno naravnostjo, torej med drugim z naravnanostjo k spoštovanju življenja, torej ne k ubijanju ali povzročanju trpljenja oz. mučenja živih bitij, pozitivno vplivajo na otrokovo duševnost in njegov nadaljnji psihofizični razvoj. V skladu s tem so mnogi cilji vzgoje in izobraževanja, ki jih določata Zakon organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o osnovni šoli.
Ti cilji med drugim so:
• zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo,
• vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi
• vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika
• vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika
• vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije
• vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi
• oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.
Menimo, da pouk učencev o lovu, torej o dejavnosti, ki prinaša v naravo in družbo trpljenje oz. mučenje in ubijanje živih bitij, ne more voditi k optimalnemu razvoju otroka oz. njegovega skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja, kar je eden izmed ciljev vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli ali k medsebojni strpnosti, obči kulturi, niti ne k odgovornemu odnosu do naravnega okolja, kar vse so cilji vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli. Pouk o mučenju in ubijanju živih bitij, npr. simbolno preko puške, ki je orodje uničevanja in ubijanja in ki jo pri predstavitvi lova mnogokrat imajo lahko v rokah otroci, na duševnost otrok ne more vplivati pozitivno oz. ni v korist otrok. To pa je v nasprotju s temeljnimi cilji vzgoje in je lahko stopnica k nasilju v bodoče. V korist otrok pa morajo, kot že navedeno, delovati vsi, ki sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja otroka.
Od uboja živali do uboja ljudi, je samo mali korak, je pred mnogimi leti dejal Lev Tolstoj. Torej, uboj živali pri lovu lahko vodi do ubijanja ljudi.
3. Spoštovani, glede na vse navedeno predlagamo, da poskrbite, da se na osnovnih šolah v Sloveniji oz. drugih institucijah, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem otrok, prenehajo predstavitve lova, ki jih izvajajo lovci. V okviru tega lahko mogoče navedene institucije pozovete, da lovce ne vabijo več na osnovne šole.
4. Ker gre v tej zadevi za peticijo v smislu 45. člena ustave, vas pozivam, da Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice obvestite, kaj boste storili v zvezi z obravnavano zadevo. Obvestilo pošljite direktno na njihov naslov.
Lep pozdrav.
