Nemški zločinec Adolf Hitler je bil stalno na begu pred davkarijo, saj je, če je le bilo mogoče, utajeval davke. Do leta 1933 si je nabral kar 400.000 mark davčnega dolga. Hitler ni bil reven, saj si je lahko privoščil drag avtomobil, vendar pa kljub temu ni želel plačevati davkov. Nekaj pa je Hitler pravočasno plačeval in to do konca svojega življenja: cerkveni davek. Cerkvi je bilo to seveda všeč. Še bolj pa ji je bila všeč vloga, ki jo je Hitler odigral v 2. svetovni vojni v zvezi z judi. Cerkev zločinca Hitlerja ni izobčila, čeprav je pobil milijone judov in drugih ljudi. Adolf Hitler je dejal: »Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje«. In še: »Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem, ko se obranim judov, se bojujem za Gospodovo delo«, je še dejal katolik Adolf Hitler. Očitno pregon judov in pobijanje ljudi ni zločin po katoliškem nauku. »Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo«, je v 20. stoletju izjavil škof Göllner iz Linza. Očitno je bil Hitler del cerkvenega načrta za odstranitev judov z obličja zemlje.

Objava: Bogastvo in dolgovi cerkve (Publikacija Koalicije za ločitev države in cerkve, 17.9.2013).