Cerkev je z denarjem povezana že dolgo. V Benetkah so ob odprtju banke imeli sveto mašo. Cerkev je sprva ovirala razvoj bančništva, saj je smatrala, da je služenje denarja z obrestmi v nasprotju z božjo voljo, torej greh, zaradi česar je cerkev obresti prepovedala. Tomaž Akvinski je glede obresti dejal, da je služiti denar brez dela, samo na račun časa, v nasprotju z božjo voljo. Nekaj časa so celo izobčili tiste laike, ki so posojali denar za obresti. Čeprav je cerkev obresti prepovedala, pa cerkev ne bi bila cerkev, če ne bi obšla svoje lastne prepovedi. To je naredila tako, da je pojem obresti zamenjala z drugimi strokovnimi izrazi, za katere pa se je točno vedelo, kaj pomenijo. Vonj po denarju je močnejši kot božje zapovedi. Mnogi med papeži, ki so živeli na veliki nogi, so si v srednjem veku sposojali denar v bankah, npr. v medičejski banki, katere lastniki so s spretnim krmarjenjem med raznimi papeškimi kandidati in bogatimi denarnimi nagradami poskrbeli za to, da so na papeški stol sedli ljudje, ki so imeli posluh za njihovo banko. Cerkvene finance so bile stoletja predmet škandalov in kritik. Vatikan še vedno obvladuje mnoge medije, banke in korporacije, njeni kardinali, nadškofi, škofi, vključno s papežem … pa živijo v razkošju in s svojim naukom in dejanji goljufajo ljudi.
Papežev tajni sklad za rušenje komunizma
Papež Janez Pavel II. je imel svoj osebni sklad, iz katerega so po nastopu sindikata Solidarnosti pritekale velike vsote denarja na Poljsko. Ta sklad je bil v izključni pristojnosti papeža in se ni pojavljal v uradnih poročilih svetega sedeža. Vanj se je stekal dobiček vatikanske banke, vanj se je torej stekal dobiček iz prevar, malverzacij in drugih negativnih dejanj katoliške cerkve in bil porabljen za rušenje suverene države, to je Poljske oz. njenega družbeno-političnega sistema – komunizma. Leta 1989 je papež dobil 20 milijard lir, leta 1992 60,7 milijarde lir, leta 1994 75 milijard lir in leta 1995 78,3 milijarde lir. Vatikan je sindikat Solidarnost podprl s 100 milijoni dolarjev.
Ni znano, da bi bil papeški sklad ukinjen. Zato ga očitno ima tudi sedanji papež, to je duhovnik Joseph Ratzinger. Ali tudi on z dobičkom iz mafijskih poslov ruši kakšno državo oz. kaj drugega? Ali je tudi Jezus iz Nazareta imel skrivni sklad, iz katerega je rušil države ali koga drugega?
Vatileaks razkril bogastvo v papeževih sobanah
Papežev nekdanji osebni tajnik Paolo Gabriele je iz njegovih soban poleg več tisočev dokumentov ukradel tudi ček za 100.000 evrov in kepo zlata. Očitno se v papeževih sobanah nahaja marsikaj, poleg dragocenih knjig, eno izmed njih je tudi ukradel omenjeni Paolo Gabriele, še mnogo denarja in dragocenosti. Kaj vse se tam še nahaja, si je mogoče samo misliti. Denar, zlato, vrednostni papirji … – to je zaščitni znak cerkve, kajti denar je cerkveni bog. Koliko je še čekov, izdanih na papeževo ime? Koliko zlata in drugih dragocenosti je dobil papež kot dar? Ta, prejšnji in drugi? Kje se vse to nahaja? Samo v papeških sobanah ali tudi v vatikanski banki, ki je znana po pranju denarja, zlorabah …? Ali še kje drugje? Papež Benedikt XVI. je očitno zelo osebno bogat, saj je npr. po letu 2005 zaslužil več kot 5 milijonov evrov od prodaje svojih knjig. Koliko je zaslužil pred tem kot kardinal ali nadškof, ni znano.
Murdoch sofinanciral papežev obisk v Angliji
Po pisanju katoliškega časopisa Družina je James Murdoch, sin „medijskega mogotca“ Ruperta Murdocha, dal katoliški cerkvi v Angliji za pokritje stroškov papeževega obiska septembra 2010 v Angliji 138.000 evrov. Nek škof je vrhu katoliške cerkve v Veliki Britaniji svetoval, naj bo v prihodnje previdnejši pri prejemanju takšnih darov, škof pa je tudi opozoril, da obstajajo smernice o ravnanju v takšnih primerih. „Res pa je, da takrat Cerkev še ni vedela, v kaj vse se zapletel Murdoch,“ končuje Družina. (31.7.2011)
Tudi ta dogodek jasno kaže sprego katoliške cerkve, bogatašev in medijskega sveta. Katoliška cerkev od vsakega vzame denar, ne glede na to „kakšne barve“ je. Samo da je denar, denar in denar in seveda politični vpliv. Imperij R. Murdocha, kamor sodi tudi njegov sin, ki je doniral katoliški cerkvi, je znan po svoji zelo negativni podobi. V knjigi Človek, ki je kupil novice (The Man Who Owns The News) je avtor Michael Wolff zapisal: „Murdoch je morda odgovoren za začetek marsikatere vojne, ki se ne bi mogla začeti brez podpore njegovih medijev.“ „Konec koncev se zdi, da Wolff z opisom Murdochovih slabosti starega mogotca skuša rešiti odgovornosti. Kljub temu ostaja negativec: Murdoch je kriv za to, da je ob ameriški invaziji na Irak vseh 175 njegovih časopisov podprlo vojno proti terorizmu, hkrati pa jih je večina zamolčala, da so po svetu potekale protivojne demonstracije. Murdoch je tisti, ki je s televizijsko mrežo Fox News poskrbel za Bushev vzpon in za kritje vseh njegovih laži in napak. In to je samo izkupiček zadnjih nekaj let. Je glavni promotor konservativcev, nasprotnik sindikatov in kapitan trenda tabloidizacije vseh medijskih formatov,“ piše novinar Deja Crnković v Mladini. (15.1.2009) Deja Crnković je v istem članku tudi zapisal: „A čeprav je sodeč po zapisih medijev, ki niso v lasti družbe News Corporation, Rupert Murdoch poosebljenje zla in preračunljivosti …„
Besede uvodoma omenjenega škofa o tem, da se takrat (2010) ni vedelo, v kaj se je zapletel Murdoch, kažejo na veliko sprenevedanje cerkve. Kdo bo pa verjel, da katoliška cerkev ne ve oz. takrat ni vedela, kdo je Rupert Murdoch. Že dolgo se ve, kaj predstavlja Murdoch in kaj je njegov namen. Javni mediji so polni informacij o Murdochu. Knjiga Človek, ki je kupil novice je izšla konec 2008. Katoliška cerkev pač mora najti nek razlog, da opraviči svoje „demonske“ povezave z Murdochom. Enako privlači enako. Zlo se povezuje z zlom. Zopet cerkvene igrice za naivne.
Cerkvene banke
Cerkev poseduje celo vrsto vplivnih bank v Italiji in drugod, samo v Nemčiji jih ima pet. Sveti sedež kot cerkveni vrh ima v vatikanskem mestu celo svojo banko, ki se imenuje Zavod za verske dejavnosti (IOR), ki je bila vpletena v nekaj velikih škandalov. Rafael Rodriguez Guillen, nekdanji katoliški monsinjor in vatikanski zgodovinar in avtor knjige Finance Vatikana: “Če pogledate na bančni račun, posestva, razkošna potovanja in razkošni življenjski stil teh nesramno bogatih politikov s trgovsko žilico in dvoličnostjo, ki trdijo, da predstavljajo Kristusovo cerkev na zemlji, toda v resnici delujejo proti Kristusu, kajti svojo čredo so zapeljali s sholastično filozofijo, boste ugotovili, da so nam oprali možgane, da so nam svoje laži predstavili kot resnico in nas prepričali, da je črno v bistvu belo,” je eden izmed odlomkov knjige. In še: “Ko smo poskušali izvedeti resnico o financah Vatikana, so nam z vso predrznostjo in posmehom odgovorili, da ima na to vprašanje ustrezen odgovor samo božji sveti duh in da je papež edini pristni bankir Boga,” opisuje Rodriguez in doda, da v zgodovinskih arhivih glede vatikanskih financ, ki jih je zgodovinar pridobil od prestižne angleške revije The Economist, piše, da je Vatikan leta 1965 investiral za 3,9 milijarde dolarjev delnic v podjetja, kot so Casino de Montecarlo, Berretta de armaments in Rothschild Bank.
Največ zločinov storjenih v imenu krščanskega križa: ali res?
„Mnogi, ne samo angleški zgodovinar Edward Gibbon, trdijo, da je v zahodni civilizaciji največ zločinov storjenih v imenu krščanskega križa, ki je bil najprej sramotna mučilna naprava Rimljanov in šele potem simbol kristjanov. (…) Ali se današnja pedofilija, finančne malverzacije, laži in strukturna požrešnost klera dogajajo v znamenju križa ali pa so njegova zloraba?“ (dr. I. Simoniti, Delo, 22.9.2012)
Zgodovinar Edward Gibbon nima prav: največ zločinov ni bilo storjenih v imenu krščanskega, temveč cerkvenega križa. Pravzaprav, v imenu krščanskega križa ni bilo storjenih nobenih zločinov, niti se to ne more zgoditi. Kajti kristjani ne počenjajo zločinov, ti namreč sledijo pacifistu Jezusu, ki je bil proti vsakemu nasilju. Kristjani so seveda samo tisti, ki v besedi in dejanju sledijo Jezusu. Kdor prakticira nasilje, ni kristjan, pa tudi če se sam tako imenuje. Kdor ubija živali ali to podpira, ni kristjan, temveč katolik, protestant … Kdor pije npr. kravje mleko, ni kristjan, kajti pitje mleka pomeni v principu veliko mučenje živali, saj so krave mlekarice spremenjene v tovarne mleka. To pa z Jezusom nima nobene zveze, kajti On je bil za živali in vegetarijanec.
Krščanski križ, o katerem govori zgodovinar Gibbon, je seveda katoliški, protestantski, pravoslavni, poganski ali kakšen drug križ, ni in ne more pa biti krščanski križ. Krščanstvo s katolištvom, protestantizmom, pravoslavjem … nima nič skupnega. Jezus, Kristus nima nobenega namestnika na zemlji. Zato je lahko papež namestnik samo Jezusovega nasprotnika, torej satana.
Objava: Razmisli, november 2012.
