Začela se je sezona kasaških dirk. Te se odvijajo na raznih hipodromih v Sloveniji in potekajo po Pravilniku o kasaških dirkah, ki ga je sprejela Zveza društev kasaške centrale, potrdila pa komisija za tekmovanja s kopitarji. Po 75. členu omenjenega pravilnika je dovoljeno bičati konje, npr. v ciljni ravnini je dovoljeno do 5-krat z bičem udariti konja, po 76. členu pa je voznik dolžan voziti na zmago.
Po 15. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je prepovedano stiskanje, udarjanje, zbadanje, suvanje živali, prepovedano je tudi preobremenjevanje živali in uporaba ustrahovane živali. Ker je bičanje udarjanje, pomeni bičanje konjev udarjanje konjev in je zato prepovedano po že omenjenem členu Zakona o zaščiti živali. Čeprav je torej bičanje konjev na kasaških dirkah po zakonu prepovedano, se to kljub temu dogaja. In ne samo to, bičanje konjev je celo odobrila komisija za tekmovanja s kopitarji, ki jo je imenoval minister.
je, kako je lahko komisija odobrila nekaj, kar je evidentno protizakonito. Še bolj je nerazumljivo, da nadrejeni organ ničesar ne stori in dopušča, da se konje na dirkah biča oz. se ne spremeni sporni pravilnik. Kje so tukaj inšpekcije, ki bi morale ukrepati in zaščiti nedolžne živali? In policija, ki je prisotna na prireditvi. Že samo ta primer kaže na omalovažujoč odnos države do konjev, saj mnogokrat ne reagira tedaj, ko gre za evidentne kršitve zakona na račun nedolžnih živih bitij.
Ali si je mogoče zamisliti trpljenje ubogega konja, ki mora teči v zanj nenormalnem koraku, priganjan od voznika, ki vozi na zmago in discipliniran z udarci biča. Kdo bi bil na mestu tega konja? Mogoče kakšen član komisije za tekmovanja kopitarjev ali voznik? Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Zakaj se zlato pravilo ne izvaja tudi do konjev?
Kasaška tekmovanja so za konje mesto stresa, bolečin, strahu, hude vznemirjenosti in preobremenitev. Seveda ne velja to samo za tekmovanja, enako ali še bolj velja to za čas treninga. Napori na treningih in tekmah lahko povzročijo konjem hudo izčrpanost, kar lahko pripelje tudi do poškodb, pljučnih krvavitev ali celo srčnih napadov. Strah, bolečine in nepotrebno vznemirjanje se po Zakonu o zaščiti živali smatra kot trpljenje živali, preobremenjevanje pa je izrecno prepovedano. Bičanje konjev je po Zakonu o zaščiti živali prekršek, surovo ravnanje z živaljo, kar bi kasaške dirke lahko tudi bile, pa je opredeljeno celo kot kaznivo dejanje mučenja živali. To je tudi povzročanje nepotrebnega trpljenja. Ali je trpljenje konjev na dirkah potrebno? V 21. stoletju in v Sloveniji, ki naj bi bila kulturna in civilizirana država, sigurno ne. Konji ne morejo biti osnovno sredstvo za izpolnjevanje človekovih interesov, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in ne stvari. Sedaj tudi že znanstveniki opozarjajo na dejstvo, da imajo živali svojo osebnost. Dejstvo, da se konje tretira kot tekmovalni eksponat, krši njihovo dostojanstvo, pa tudi dostojanstvo mnogih ljudi, ki so za živali in ne proti njim.
Zato pozivamo vse državne organe, predvsem inšpekcije in policijo, da zaščitijo konje na tekmovanjih in v primeru ugotovljenih nezakonitosti takoj reagirajo in izvedejo zakonite postopke.
Pozivamo tudi upravne enote, da ne izdajajo več dovoljenj za kasaške dirke, saj lahko pride na kasaških dirkah do nasilja oz. celo izvrševanja kaznivih dejanj, kar pa ne bi bilo v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih. Posebej pa pozivamo komisijo za tekmovanja kopitarjev, da umakne svoje soglasje k pravilniku o kasaških dirkah v tistem delu, ki je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali (bičanje, vožnja na zmago, …). Pozivamo pa seveda tudi voznike, da, v kolikor že tekmujejo, striktno spoštujejo zakon in dostojanstvo konjev.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu
Tiskovno sporočilo iz http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?arhv=11935