Lučka Kajfež Bogataj: Tudi «nemesno« kmetijstvo glede okoljskega vpliva nikakor ni nedolžno

V Dnevniku (20. 2. 2026) je bil objavljen članek z zgornjim naslovom avtorice Tatjane Pihlar. V njem je navedenih nekaj zanimivih misli. Tako prof. Kajfež Bogataj navaja, da po eni najbolj transparentnih znanstvenih ocen živinoreja na svetovni ravni prispeva od 14 do 17 % vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Iz tega bi izhajalo, da živinoreja ni kaken velik problem glede segrevanja ozračja. Ali je res tako? Nekatere znanstvene študije namreč ugotavljajo, da so negativni vplivi živinoreje na podnebje zelo veliki. Ena izmed njih, objavljena leta 2025, katere avtor je G. Wedderburn-Bisshop, nekdanji okoljski znanstvenik avstralske vlade in zdaj izvršni direktor World Preservation Foundation, ugotavlja, da je živinoreja dejansko glavni dejavnik podnebnih sprememb, saj je odgovorna za 53 % dviga povprečne globalne temperature med letoma 1750 in 2020, kar pomeni 0,64 stopinje Celzija segrevanja, medtem ko so fosilna goriva odgovorna le za 19 % segrevanja oziroma 0,21 stopinje Celzija. G. Wedderburn-Bisshop predlaga tudi, da se za natančnejše meritve vpliva kmetijstva na podnebje uporabi učinkovita sevalna sila prek sistema ERF in da se upoštevajo vse emisije, tako tiste, ki segrevajo, kot tiste, ki ohlajajo. Medtem ko živinoreja oddaja predvsem toplogredne pline, fosilna goriva oddajajo pline, ki imajo tako toplotne kot hladilne učinke. Hladilni plini so zakrili učinek segrevanja, ki ga imajo emisije CO2 iz fosilnih goriv.

V živinoreji je veliko govora o metanu. »Metan, ki je glavni toplogredni plin in nastaja pri živinoreji, je v atmosferi kratko obstojen, mi pa ga obravnavamo, kot da je v atmosferi dolgo. Ogljikov dioksid ostaja v atmosferi 500 let in več, metan ostane dobrih deset let,« pravi dr. Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije (Večer, V soboto, 9. 8. 2025). Kaj se zgodi z metanom, ko ga v atmosferi ni več? Ali se vrne nazaj k povzročiteljem, npr. kravam in drugim živalim? Seveda ne! Metan z oksidacijo razpade, iz njega nastaneta ogljikov dioksid in vodna para, ki sta prav tako toplogredna plina. Torej iz enega zelo močnega toplogrednega plina nastaneta dva toplogredna plina in vsaj eden (CO₂) bo zelo dolgo ostal v ozračju, približno petsto let ali še več. Živinoreja torej z metanom ne ogreva ozračja le nekaj let, kot trdijo nekateri, temveč več sto let, saj je metan, kot že navedeno, tudi vir ogljikovega dioksida.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj še pravi, da potrebujemo tudi prehod na nizkoemisijsko kmetijstvo, s čimer se je vsekakor strinjati. Takšno kmetijstvo je seveda rastlinsko, saj je njegov ogljični odtis bistveno manjši od živinorejskega, kar velja tudi za druge elemente, npr. porabo vode, degradacijo prsti, uporabo kmetijskih površin … Če bi rastlinsko kmetijstvo potekalo v skladu z naravnimi procesi, je vprašanje, ali bi v principu sploh imelo negativni ogljični odtis, saj je del naravnih procesov. Živinoreja ni del naravnih procesov, temveč je grozljiv tujek v naravi in družbi. Živinoreja in vojna sta najbolj uničujoči človekovi dejavnosti, pri čemer je živinoreja pobila bistveno več živih bitij kot vse vojne skupaj.

Dejstvo tudi je, da je živinoreja energetsko zelo potratna dejavnost v primerjavi npr. s poljedelstvom. Za proizvodnjo kilograma fižola je potrebno bistveno manj zemlje, vode in energije kot za proizvodnjo kilograma govedine. Koliko energije je potrebne za prevoz in hlajenje mesa v trgovinah in doma? Veliko. In koliko za isti namen za krompir ali fižol? Mnogo manj. Če bi odpravili živinorejo, bi se lahko poraba energije zelo zmanjšala. Bi bilo potem treba sprejemati različne ukrepe za zmanjšanje porabe fosilne energije, ki so v škodo ljudi? Ali ne bi bila opustitev živinoreje najcenejši in najlažji korak v okviru zelenega prehoda? Tudi zdravstvena blagajna bi si oddahnila, saj je rastlinska prehrana v principu zdrava, kar pa ne velja za živila živalskega izvora.

»Če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora. Verjetno se boste strinjali, da je taka izguba gromozanska,« piše ekonomist dr. Aljoša Valentinčič na spletnem portalu Finance.si. Ali je treba temu še kaj dodati?

______________________
Tekst je bil dne 25.2.2026 poslan Dnevniku, vendar ga ta ni objavil.

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*