Veterinarska uprava Republike Slovenije
Parmova ulica 53
1000 Ljubljana

Predlog za ukrepanje zaradi kršitve 26. člena Zakona o zaščiti živali v primeru lova na polhe

Predlog: 1x
Pooblastilo!
Priporočeno!
29.11.2007

V Sloveniji se izvaja lov na polhe oz. usmrtitev polhov, vendar pa je ta usmrtitev izven razlogov, ki jih dovoljuje Zakon o zaščiti živali, saj se te živali ubijajo zaradi tradicije. Ker pa je to nezakonito, čeprav poteka pod krinko dovoljenega lova, predlagamo, da Veterinarska uprava Republike Slovenije preveri, ali je usmrtitev polhov zakonita, glede na to, da je razlog usmrtitve polhov tradicija in ne razlogi, ki so navedeni v 26. členu Zakona o zaščiti živali. In če ugotovi, da je usmrtitev polhov nezakonita, ustrezno ukrepa in sprovede ustrezne postopke, ki bodo zaščitili nedolžne polhe.

Obrazložitev:

1. V Sloveniji je dovoljen lov na navadnega polha. Lovna doba nanj je od 1. oktobra do 30. novembra, kot to določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 1001/2004). Navadni polh je omenjen tudi v Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, ta konvencija pa je bila v Sloveniji tudi ratificirana (MKVERZ (Uradni list RS, MP št. 17/99). Po omenjeni konvenciji je dovoljeno posegati tudi z lovom v omenjeno vrsto, vendar lov ne sme ogrožati populacije. V Evropi naj bi bil lov na polhe dovoljen samo v Sloveniji.

2. Lov na polhe je nezakonit, saj je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Ta velja za vse vrste živali, tudi prosto živeče, in je zato odvzem življenja tem živalim, konkretno polhom, mogoč samo v skladu s tem zakonom. Omenjeni zakon v 26. členu določa primere, ko je mogoče usmrtiti živali. Med njimi so tudi primeri, ki se nanašajo na prosto živeče živali. Tako je usmrtitev dovoljena tudi v primeru:
• če je to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja
• žival nevarna za okolico oz. povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti.

3. Razlog za lov na polhe v Sloveniji je samo tradicija. Lovi se zaradi večstoletne tradicije polharjenja na nekaterih področjih Slovenije, predvsem na Notranjskem in Kočevskem. Gre za ruralna področja, kjer je včasih polh pomenil vir zaslužka in je omogoča preživetje mnogim. To sedaj ni več potrebno, zato tudi ta razlog ne obstaja več. To priznava mnogo relevantnih oseb, razvidno pa je tudi iz mnogih člankov, ki so bili objavljeni v preteklosti v naših medijih.

4. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) ne pozna usmrtitve živali zaradi tradicije ali več stoletne tradicije. Usmrtitev živali je mogoča, kot že navedeno, npr. zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja ali če je žival nevarna za okolico ali povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti ali v drugih primerih. Med zakonskimi razlogi za usmrtitev polhov, kar se dogaja z lovom, torej ni tradicije. Zato je lov na polhe nezakonit, saj se ne izvaja zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja ali zaradi nevarnosti polhov za okolico ali da bi polh povzročal občutno škodo, ki je ne bi bilo mogoče drugače preprečiti. Lov na polhe tudi ni izveden na predpisan način za prehrano ljudi oz. se polhov ne lovi zaradi prehrane. Tudi drugi razlogi, ki bi omogočali lov oz. usmrtitev polhov v skladu s 26. členom ZZZiv niso podani.

5. Kot že navedeno, je razlog polharjenja tradicija in npr. ne ohranjanje naravnega ravnotežja ali preprečitev občutne škode, ki bi jo polhi povzročali. Da je temu tako, je razvidno tudi iz Pravilnika o sprejemu dolgoročnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za obdobje 2007 – 2016 (Uradni list RS, št. 99/07) in Pravilnika o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007 (Uradni list RS, št. 50/07).

6. Z omenjenima pravilnikoma so bili sprejeti dolgoročni (2007-2016) in letni (2007) lovski načrti lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji. Vsebina omenjenih načrtov mora biti v skladu s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu.

7. Omenjeni pravilnik med drugim določa, da morajo dolgoročni načrti za vsako posamezno vrsto divjadi, torej tudi za navadnega polha, navajati med drugim (3. do 10. člen):
• oceno stanja populacije polha, ki se ugotavlja na podlagi ocene trenda številčnosti, oceno medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi, torej polha in drugih vrst, oceno zdravstvenega stanja polha in oceno spolne in starostne strukture ter prirastka polha
• presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi, torej polhov, z okoljem, ki se izdela na podlagi trenda zdravstvenega stanja polhov in telesne mase teh živali, trenda povzročenih škod od polha na gozdni vegetaciji in trenda povzročenih škod, ki jo polh povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih
• cilje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki mora vsebovati opredelitev ciljne gostote in prostorske razporeditve polha, določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za polha, določitev ciljnih razmerij med populacijami polha in drugih vrst divjadi.
Pri pregledu dolgoročnih načrtov po posameznih lovsko upravljavskih območjih je bilo ugotovljeno, da večina omenjenih parametrov oz. podatkov ni navedenih. Ni nobenih podatkov o tem, da bi populacija navadnega polha ogrožala naravno ravnovesje ali da bi povzroča občutno škodo, ki je ni mogoče drugače preprečiti kot z usmrtitvijo polhov s pomočjo lova.

Kaj je o polhih navedeno v omenjenih načrtih, je razvidno iz spodnjih izvlečkov iz nekaterih načrtov.

V dolgoročnem načrtu Slovensko goriškega lovsko upravljavskega območja je o polhu navedeno naslednje:
6.16 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
V lovsko upravljavskem območju je navadni polh redno prisoten, nikoli pa ni bilo interesa za lov. Tudi v
bodoče ne pričakujemo, da bi bil navadni polh zanimiv v okviru lovsko upravljavskega načrtovanja.

V dolgoročnem načrtu Primorskega lovsko upravljavskega območja je o polhu navedeno naslednje:
8.12 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
8.12.1 Prostorski okviri obravnave
Polha prostorsko obravnavamo enotno, v okviru populacije Primorskega LUO. Po celotnem območju je razširjen dokaj enakomerno.
8.12.2 Upravljanje s polhom v preteklem 10-letnem obdobju
V preteklem desetletju ni podatkov o kakršnem koli načrtovanem ali organiziranem lovu na polha. Lov je potekal stihijsko, saj je bil dovoljen vsakomur v okviru predpisane lovne dobe in dovoljenih sredstev, ki se pri lovu uporabljajo.
8.12.3 Ocena stanja populacije navadnega polha
Za populacijo polha so značilna velika nihanja številčnosti med posameznimi leti, ki so posledica različnih prehranskih razmer. O pomembnejšem vplivu odvzema polhov iz narave na številčnost populacije ni nobenih dokazov, ocenjujemo, da dosedanji vpliv lova ni bil negativen. Stanje polha v območju je uravnoteženo in usklajeno.
8.12.4 Cilj upravljanja s populacijo polha
Ohranitev sedanjega ugodnega stanja populacije.
8.12.5 Usmeritve za upravljanje s populacijo polha
Višina za lov predvidenih polhov se bo določevala in usklajevala letno ob upoštevanju vseh dejavnikov v okolju, oceni številčnosti ter trendih. Višina in prostorska razporeditev bo vsakoletno podrobno opredeljena v letnih načrtih.
Postopki evidentiranja odvzema morajo potekati v skladu s Pravilnikom o evidentiranju
odstrela in izgub divjadi (Ur. l. RS, št.120/05) oz. predpisih pristojnega ministrstva.

V dolgoročnem načrtu Zasavskega lovsko upravljavskega območja piše o polhu naslednje:
8.18 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
8.18.1 Prostorski okviri obravnave
Prostorski okvir obravnave polha je Zasavsko lovsko upravljavsko območje.
8.18.2 Upravljanje s polhom v preteklem 10-letnem obdobju
V preteklem desetletnem obdobju se s polhom ni načrtno upravljalo. Lov na polhe je bil dovoljen vsem posameznikom in ne le upravljavcem lovišč, tako da je bilo vodenje evidenc o odvzemu nemogoče. Z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur.l. RS, št. 101/2004) je bil polh opredeljen kot divjad in s tem predmet lovsko upravljavskega načrtovanja in upravljanja z lovišči. Lov na polha je po novem v pristojnosti upravljavca lovišča in je dovoljen od 1. oktobra do 30. novembra. Nelovci oz. osebe, ki niso člani lovskih družin lahko lovijo polha le, če se o tem dogovorijo z upravljavcem lovišča.
8.18.3 Ocena stanja populacije navadnega polha
Vrsta je prisotna v celotnem območju, najbolj ji ustrezajo listnati in mešani gozdovi. Gostota populacije je močno odvisna od trenutne ponudbe hrane v okolju in s tem od gozdnega obroda. Značilna so izrazita letna nihanja, ki so posledica izredne potencialne natalitete polha, ki se izkaže ob ustrezni ponudbi hrane. Ocenjujemo, da vrsta zaradi lova ni ogrožena. Težav v populaciji polha ni zaznati. Populacija je s svojim okoljem usklajena.
8.18.4 Cilj upravljanja s populacijo polha
Cilj upravljanja s polhom je ohraniti njegovo prisotnost v območju.
8.18.5 Usmeritve za upravljanje s populacijo polha
Upravljavci lovišč naj usmerjajo lov na polha tako, da ta ne bo imel negativnih posledic na populacijo
in njeno okolje. V čim večji možni meri naj se poskrbi, da lov na polhe ne bo izgovor za nočna rajanja v gozdu. Lov ne sme potekati v neposredni bližini pomembnejših biotopov prostoživečih živali (rukališča,
rastišča divjega petelina, medvedjih brlogov, gnezdišč redkih in ogroženih vrst, itd.).

Iz navedenega je razvidno, da so določila o polhu v dolgoročnih načrtih zelo pomanjkljiva in ne vsebujejo podatkov oz. informacij, ki jih zahtevajo členi 3 do 10 Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. To pomeni, da so nezakonita. Posebej pa je pomembno to, da ne vsebujejo bioloških in gospodarskih kazalnikov glede naravnega ravnovesja in povzročenih škod. To je zelo jasen dokaz, da polhanje ne obstaja zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja oz. preprečitve občutnih škod. To je dokaz, da je polhanje nezakonito, ker obstaja zaradi tradicije, ki pa ni razlog za usmrtitev polhov.

8. Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo tudi za letne načrte lovsko upravljavskih območij določa, da morajo ti načrti vsebovati podobne podatke oz. kazalnike kot velja to za dolgoročne lovske načrte in kot je to navedeno v prejšnji točki. Pregled letnih lovskih načrtov za leto 2007 po lovsko upravljavskih območjih pokaže podobno sliko kot pri dolgoročnih načrtih. Podatki so zelo pomanjkljivi, manjkajo mnoge pomembne informacije, predvsem pa ni manjkajo informacije glede naravnega ravnovesja in povzročenih škod. Tudi iz tega je razvidno, da lov na polhe ni zaradi ohranjanja naravnega bogastva oz. preprečevanja škode, temveč iz drugih razlogov. Zaradi tradicije, kot že navedeno. Tudi iz letnih lovskih načrtov je torej posredno razvidno, da je polhanje v nasprotju z ZZZiv.

9. Iz navedenega je razvidno, da je uvrstitev polha med lovno divjad samo navidezna, saj prikriva pravi namen oz. razlog ubijanja, to pa je tradicija. Ker tradicija ni razlog za usmrtitev polhov, je bilo potrebno polhanje umestiti v nek drug okvir. In ta okvir se imenuje lov. Dejstvo, da gre za navideznost, izhaja ne samo iz omenjenih lovskih načrtov, temveč tudi iz izjav predstavnikov države. Tako je predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izjavila, da ima polhanje v Sloveniji poseben status, saj je del tradicije na Notranjskem in Dolenjskem (Mladina, 16.11.2007). Navidezni pravni akti, tudi splošni, pa ne morejo veljati, velja tisto, kar se prikriva.

10. Pri vsem tem je potrebno tudi navesti, da je dolžnost države in seveda s tem tudi državljanov (5. člen ustave), da ohranjajo naravno bogastvo, polhi pa vsekakor spadajo po naravno bogastvo. Lov na polha in s tem povezano norenje in veseljačenje oz. uživanje pri trpljenju in umiranju živih bitij, pa ni ohranjanje naravnega bogastva, temveč njegovo uničevanje. Po ustavi je protiustavno tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da je vlada oz. minister dovolila lov na polha pomeni neke vrste spodbujanje k nasilju, saj vsako živo bitje, ki umre nenaravne smrti, ob tem bolj ali manj trpi, smrt pa je povzročena z nasiljem. Lov na polha ne more spadati h kulturnemu in civilizacijskemu razvoju, h kateremu mora po ustavi težiti država, s tem pa tudi vlada, saj pobijanje živih bitij oz. morjenje polhov, ne more spadati v kulturo, temveč je to dejanje, ki spada v neke prejšnje čase, mogoče kameno dobo. Lov na polha je tudi nepotreben, saj ni potreben za preživljanje ljudi, kajti na voljo je mnogo drugih nespornih načinov za pridobivanje hrane. Kot vsako meso, je tudi meso polhov, rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Ker je ubijanje polhov nepotrebno, se to šteje kot mučenje živali v smislu 4. člena Zakona o zaščiti živali.

11. Lov na polha se je sicer za letos končal. Po mnenju mnogih gre pri lovu na polhe za neke vrste veselico, kjer se zbere mnogi ljudi, ki nastavijo pasti za polhe, jih praznijo, pri vsem tem pa se zabavajo. V eni noči je mnogokrat pobitih večje število polhov, tudi po več sto. Organizirajo se torej nekakšne polharske noči, na katerih se zbere večje število ljudi in kjer mnogi zadovoljujejo svojo slo po ubijanju živih bitij. Pri vsem tem gre dostikrat za pravo norenje ljudi, gre pa tudi za morilsko tradicijo, ki se ohranja in prenaša iz roda v rod. Zanimiv članek (Glis glis glis) o tem je tudi v Mladini št. 46 iz leta 2007.

12. Iz omenjenega članka je tudi razvidno, da mnogi polharji namažejo vabe v šnops, rum ali podobne ostro dišeče težke pijače, da bi na ta način še bolj privabili polhe. To je protizakonito, saj uvodoma navedena uredba o lovnih dobah in lovni divjadi ne dovoljuje tega pripomočka pri vabah. Zato je tudi s tega vidika polhanje nezakonito.

13. Na podlagi navedenega vas torej pozivamo, da zadevo preučite in storite vse, da se preneha polharjenje v smislu lova na polhe oz. usmrtitev polhov, ki je v nasprotju s 26. členom Zakona o zaščiti živali.

14. Ta predlog ima status peticije iz 45. člena ustave.

15. Vaš odgovor pričakujemo v zakonitem roku.

Lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice