Komisija za preprečevanje korupcije
Tržaška 19a
1000 Ljubljana

Prijava zaradi suma korupcije v zvezi z lovom na polhe

Prijava: 1x
Pooblastilo!
Priporočeno!
29.11.2007

 

V Sloveniji je dovoljen lov na navadnega polha. Ta se izvaja na nekaterih področjih Slovenije, predvsem na Notranjskem in Kočevskem. Vsako leto se pobije več tisoč nedolžnih živali, mogoče več desettisoč. Razlog za lov je tradicija polharjanja na določenih področjih v Sloveniji. Tradicija kot razlog za ubijanje polhov pa je nezakonit, kot so tudi nezakoniti nekateri splošni pravni akti, ki se ukvarjajo tudi s problematiko polhov. Ker je podan sum, da gre pri celotni problematiki lova na polhe tudi za korupcijo, vlagamo prijavo suma korupcije. Celotno zadevo pojasnjujemo v nadaljevanju.

1. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je izdal Pravilnik o sprejemu dolgoročnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za obdobje 2007 – 2016 (Uradni list RS, št. 99/07) in Pravilnik o sprejemu letnih načrtov lovsko upravljavskih območij v Republiki Sloveniji za leto 2007 (Uradni list RS, št. 50/07).

2. Omenjena pravilnika sta bila izdana na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu in tudi Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Uradni list RS, št. 115/05). Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo določa, kaj vse morajo vsebovati dolgoročni in letni načrti lovsko upravljavskih območij (LUO).

3. Po 3. členu omenjenega pravilnika morajo dolgoročni načrti LUO vsebovati:
– podatke o LUO;
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– oceno stanja življenjskega okolja divjadi;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– opredelitev ciljev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah;
– opredelitev usmeritev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev.

4. Po 11. členu omenjenega pravilnika morajo letni načrti LUO vsebovati:
– analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
– analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
– oceno stanja populacij divjadi;
– presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
– cilje za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– cilje za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi;
– ukrepe za zagotovitev naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem;
– ukrepe za trajnostno gospodarjenje s populacijami divjadi in njihovih habitatov po vrstah divjadi.

5. Omenjena določila 3. in 11. člena Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo so v posameznih členih še bolj razdelana in vsaka prej navedena alineja vsebuje še več »podalinej«, ki posamezne vsebinske sklope še podrobneje razdelujejo.

6. Pri pregledu dolgoročnih načrtov LUO za obdobje 2007-2016 in letnih lovskih načrtov za LUO za leto 2007, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije pa smo ugotovili, da so ti načrti, vsaj v tistem delu, ki se nanaša na vrsto navadni polh (Glis glis L.) nezakoniti, saj ne vsebujejo vseh tistih elementov, ki bi jih morali.

7. Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo med drugim določa, da morajo dolgoročni načrti za vsako posamezno vrsto divjadi, torej tudi za navadnega polha, navajati med drugim (3. do 10. člen):
• oceno stanja populacije polha, ki se ugotavlja na podlagi ocene trenda številčnosti, oceno medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi, torej polha in drugih vrst, oceno zdravstvenega stanja polha in oceno spolne in starostne strukture ter prirastka polha
• presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi, torej polhov, z okoljem, ki se izdela na podlagi trenda zdravstvenega stanja polhov in telesne mase teh živali, trenda povzročenih škod od polha na gozdni vegetaciji in trenda povzročenih škod, ki jo polh povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih
• cilje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki mora vsebovati opredelitev ciljne gostote in prostorske razporeditve polha, določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za polha, določitev ciljnih razmerij med populacijami polha in drugih vrst divjadi.
Pri pregledu dolgoročnih načrtov po posameznih lovsko upravljavskih območjih je bilo ugotovljeno, da večina omenjenih parametrov oz. podatkov ni navedenih. Ni npr. nobenih podatkov o tem, da bi populacija navadnega polha ogrožala naravno ravnovesje ali da bi povzroča občutno škodo, ki je ni mogoče drugače preprečiti kot z usmrtitvijo polhov s pomočjo lova oz. da bi bila nevarna za okolico.

Kaj je o polhih navedeno v omenjenih načrtih, je razvidno iz spodnjih izvlečkov iz nekaterih načrtov.

V dolgoročnem načrtu Slovensko goriškega lovsko upravljavskega območja je o polhu navedeno naslednje:
6.16 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
V lovsko upravljavskem območju je navadni polh redno prisoten, nikoli pa ni bilo interesa za lov. Tudi v
bodoče ne pričakujemo, da bi bil navadni polh zanimiv v okviru lovsko upravljavskega načrtovanja.

V dolgoročnem načrtu Primorskega lovsko upravljavskega območja je o polhu navedeno naslednje:
8.12 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
8.12.1 Prostorski okviri obravnave
Polha prostorsko obravnavamo enotno, v okviru populacije Primorskega LUO. Po celotnem območju je razširjen dokaj enakomerno.
8.12.2 Upravljanje s polhom v preteklem 10-letnem obdobju
V preteklem desetletju ni podatkov o kakršnem koli načrtovanem ali organiziranem lovu na polha. Lov je potekal stihijsko, saj je bil dovoljen vsakomur v okviru predpisane lovne dobe in dovoljenih sredstev, ki se pri lovu uporabljajo.
8.12.3 Ocena stanja populacije navadnega polha
Za populacijo polha so značilna velika nihanja številčnosti med posameznimi leti, ki so posledica različnih prehranskih razmer. O pomembnejšem vplivu odvzema polhov iz narave na številčnost populacije ni nobenih dokazov, ocenjujemo, da dosedanji vpliv lova ni bil negativen. Stanje polha v območju je uravnoteženo in usklajeno.
8.12.4 Cilj upravljanja s populacijo polha
Ohranitev sedanjega ugodnega stanja populacije.
8.12.5 Usmeritve za upravljanje s populacijo polha
Višina za lov predvidenih polhov se bo določevala in usklajevala letno ob upoštevanju vseh dejavnikov v okolju, oceni številčnosti ter trendih. Višina in prostorska razporeditev bo vsakoletno podrobno opredeljena v letnih načrtih.
Postopki evidentiranja odvzema morajo potekati v skladu s Pravilnikom o evidentiranju
odstrela in izgub divjadi (Ur. l. RS, št.120/05) oz. predpisih pristojnega ministrstva.

V dolgoročnem načrtu Zasavskega lovsko upravljavskega območja piše o polhu naslednje:
8.18 NAVADNI POLH (Glis glis L.)
8.18.1 Prostorski okviri obravnave
Prostorski okvir obravnave polha je Zasavsko lovsko upravljavsko območje.
8.18.2 Upravljanje s polhom v preteklem 10-letnem obdobju
V preteklem desetletnem obdobju se s polhom ni načrtno upravljalo. Lov na polhe je bil dovoljen vsem posameznikom in ne le upravljavcem lovišč, tako da je bilo vodenje evidenc o odvzemu nemogoče. Z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur.l. RS, št. 101/2004) je bil polh opredeljen kot divjad in s tem predmet lovsko upravljavskega načrtovanja in upravljanja z lovišči. Lov na polha je po novem v pristojnosti upravljavca lovišča in je dovoljen od 1. oktobra do 30. novembra. Nelovci oz. osebe, ki niso člani lovskih družin lahko lovijo polha le, če se o tem dogovorijo z upravljavcem lovišča.
8.18.3 Ocena stanja populacije navadnega polha
Vrsta je prisotna v celotnem območju, najbolj ji ustrezajo listnati in mešani gozdovi. Gostota populacije je močno odvisna od trenutne ponudbe hrane v okolju in s tem od gozdnega obroda. Značilna so izrazita letna nihanja, ki so posledica izredne potencialne natalitete polha, ki se izkaže ob ustrezni ponudbi hrane. Ocenjujemo, da vrsta zaradi lova ni ogrožena. Težav v populaciji polha ni zaznati. Populacija je s svojim okoljem usklajena.
8.18.4 Cilj upravljanja s populacijo polha
Cilj upravljanja s polhom je ohraniti njegovo prisotnost v območju.
8.18.5 Usmeritve za upravljanje s populacijo polha
Upravljavci lovišč naj usmerjajo lov na polha tako, da ta ne bo imel negativnih posledic na populacijo
in njeno okolje. V čim večji možni meri naj se poskrbi, da lov na polhe ne bo izgovor za nočna rajanja v gozdu. Lov ne sme potekati v neposredni bližini pomembnejših biotopov prostoživečih živali (rukališča,
rastišča divjega petelina, medvedjih brlogov, gnezdišč redkih in ogroženih vrst, itd.).

Iz navedenega je razvidno, da so določila o polhu v dolgoročnih načrtih zelo pomanjkljiva in ne vsebujejo podatkov oz. informacij, ki jih zahtevajo členi 3 do 10 Pravilnika o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo. To pomeni, da so nezakonita. Posebej pa je pomembno to, da ne vsebujejo bioloških in gospodarskih kazalnikov glede naravnega ravnovesja in povzročenih škod, niti drugih pomembnih parametrov, ki bi jih morali glede polha in jih zahteva Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo za vsako vrsto. Izjem ni bilo najti.

8. Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo tudi za letne načrte lovsko upravljavskih območij določa, da morajo ti načrti vsebovati podobne podatke oz. kazalnike, kot velja to za dolgoročne lovske načrte in kot je to navedeno predhodno. Pregled letnih lovskih načrtov za leto 2007 po lovsko upravljavskih območjih pokaže podobno sliko kot pri dolgoročnih načrtih. Podatki so zelo pomanjkljivi, manjkajo mnoge pomembne informacije, predvsem pa ni manjkajo informacij glede naravnega ravnovesja in povzročenih škod s strani polhov, kot tudi ali so polhi nevarni za okolico.

Letni načrt Kamniško-Savinjskega lovsko upravljavskega območja za leto 2007 govori o polhu npr. takole:
4.12 Navadni polh (Glis glis)
4.12.1 Prostorski okvir obravnave:
Polh živi v bukovih gozdovih.
4.12.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu:
Ni zbranih podatkov o ulovu polha.
4.12.3 Ocena stanja populacije:
Populacija je sicer redka, ampak stabilna.
4.12.4 Prilagojeni cilj:
Cilj je ohranitev vitalne populacije polha.
4.12.5 Ukrepi in usmeritve:
Lov polhov je v Kamn.-Sav. LUO redek. V skladu z zakonodajo je dovoljen samo v prisotnosti lovca z
opravljenim lovskim izpitom.

Letni načrt Zasavskega lovsko upravljavskega območja za leto 2007 govori o polhu npr. takole:
4.12 Navadni polh (Glis glis)
4.12.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote:
Prostorski okvir obravnave polha je zasavsko lovsko upravljavsko območje.
4.12.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu:
V preteklosti je polha lahko lovil vsakdo, z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob pa je postal divjad in s tem predmet lovsko upravljavskega načrtovanja in upravljanja z lovišči. Lov na polha je po novem v pristojnosti upravljavca lovišča in je dovoljen od 1. oktobra do 30. novembra. Nelovci oz. osebe ki niso člani lovskih družin lahko lovijo polha le, če se o tem dogovorijo z upravljavcem lovišča.
4.12.3 Ocena stanja populacije:
Vrsta je prisotna v celotnem območju, najbolj ji ustrezajo listnati in mešani gozdovi. Gostota populacije je močno odvisna od trenutne ponudbe hrane v okolju in s tem od gozdnega obroda. Značilna so izrazita letna nihanja, ki so posledica izredne potencialne natalitete polha, ki se izkaže ob ustrezni ponudbi hrane.
Težav v populaciji polha ni zaznati.
4.12.4 Prilagojeni cilj:
Cilj gospodarjenja s polhom je ohraniti njegovo prisotnost v območju.
4.12.5 Ukrepi in usmeritve:
Upravljavci lovišč naj usmerjajo lov polha tako, da ta ne bo imel negativnih posledic na populacijo in njeno okolje.

In še neimenovani načrt:
4.19 Navadni polh (Glis glis L.)
V lovsko upravljavskem območju je navadni polh redno prisoten, nikoli pa ni bilo interesa za lov. Tudi v bodoče ne pričakujemo, da bi bil navadni polh zanimiv v okviru lovsko upravljavskega načrtovanja.

Seveda so takšni zapisi daleč od tistega, ki bi morali biti glede na Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo in so jasen dokaz, da so letni lovski načrti (za leto 2007) v obravnavanem smislu nezakoniti.

9. Navadni polh je omenjen tudi v Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, ta konvencija pa je bila v Sloveniji tudi ratificirana (MKVERZ (Uradni list RS, MP št. 17/99). Po omenjeni konvenciji je dovoljeno posegati tudi z lovom v omenjeno vrsto, vendar lov ne sme ogrožati populacije.

10. Bernska konvencija, omenjena v prejšnji točki, določa, da je sicer mogoč poseg v populacijo polha, tudi z lovom, vendar morajo biti sprejeti določeni ukrepi, ki bodo zavarovali populacijo (7. in 8. člen). Teh ukrepov v večini dolgoročnih in letnih načrtov, obravnavanih v tem predlogu, ni bilo najti. Nasprotno, iz teh načrtov je jasno razvidno, da minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je te načrte sprejel s splošnim aktom oz. tisti, ki so jih pripravljali, populacijo polha izjemno slabo poznajo. Čeprav minister ne pozna velikosti populacije, pa dopušča neomejen lov npr. na področju novomeškega LUO, saj v letnem načrtu tega LUO piše: “Poleg spoštovanja lovne dobe ni številčne omejitev pri lovu polhov.« Podobno je zapisano tudi v letnem načrtu za Primorsko: »Številčno odvzema ne načrtujemo.« »V letu 2006 je bilo izločenih in prijavljenih 1230 polhov. Ta številka je gotovo vsaj še en krat višja, zato lovišča okvirno načrtujejo odvzem 3000 kosov, ki pa se lahko preseže, saj dejanskega odvzema za enkrat še približno ne poznamo,« izhaja iz letnega lovsko upravljavskega načrta Zahodno visoko kraškega lovsko upravljavskega območja za leto 2007. Kakšen je vpliv lova na populacij navadnega polha, minister ne pozna, kar jasno izhaja iz načrtov. Očitno ne pozna še drugih kazalnikov, ki vplivajo na populacijo polha. Kako bo lahko torej zadostil Bernski konvenciji, če tako slabo pozna populacijo polha? Država torej ne pozna populacije polha oz. jo pozna zelo slabo. Že samo zato sploh ne bi smelo biti lova na polhe

11. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da sta pravilnika, omenjena v točki 1 te vloge, v delu lovskih načrtov, ki se nanašajo na vrsto navadni polh nezakoniti, saj ne vsebujejo vseh tistih podatkov in informacij, ki jih zahteva Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo kot tudi Bernska konvencija, ki je zaradi ratifikacije del notranjega pravnega reda Slovenije.

12. Ob tem, da so ti akti nezakoniti, se postavi vprašanje, zakaj so bili sprejeti tako pomankljivi akti, kaj stoji zadaj.

13. Razlog za lov na navadne polhe v Sloveniji je samo tradicija. Lovi se zaradi večstoletne tradicije polharjenja na nekaterih področjih Slovenije, predvsem na Notranjskem in Kočevskem. Gre za ruralna področja, kjer je včasih polh pomenil vir zaslužka in je omogoča preživetje mnogim. To sedaj ni več potrebno, zato tudi ta razlog ne obstaja več. To priznava večina relevantnih oseb. Polhanje ima v Sloveniji poseben status, kot pravi Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je pomemben del tradicije na Notranjskem in Dolenjskem (Mladina, 16.11.2007). Po izjavah predstavnice omenjenega ministrstva je torej razlog za lov na polhe tradicija.

14. Lov na polhe je nezakonit oz. uvrstitev navadnega polha med lovno divjad je nezakonita, saj je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) velja za vse vrste živali, tudi prosto živeče, in je zato odvzem življenja tem živalim, konkretno polhom, mogoč samo v skladu s tem zakonom. Omenjeni zakon v 26. členu določa primere, ko je mogoče usmrtiti živali. Med njimi so tudi primeri, ki se nanašajo na prosto živeče živali. Tako je usmrtitev dovoljena tudi v primeru:
• če je to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja
• žival nevarna za okolico oz. povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti.
Torej se mora lov vedno izvajati, seveda če obstaja, samo zaradi razlogov, ki so navedeni v 26. členu ZZZiv, v konkretnem primeru zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja oz. če so polhi nevarni za okolico ali če povzročajo občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti.
Kot pa že navedeno, tako dolgoročni kot letni lovski načrti LUO ne izkazujejo razlogov za usmrtitev oz. pobijanje iz teh razlogov. Edini razlog za pobijanje polhov je tradicija, kot je to javno priznala tudi predstavnica države, to pa je razlog, ki ga ZZZiv ne pozna kot razlog za usmrtitev živali.

15. Iz vsega navedenega je razvidno, da je uvrstitev polha med lovno divjad samo navidezna, saj prikriva pravi namen oz. razlog ubijanja, to pa je tradicija. Ker tradicija ni razlog za usmrtitev polhov, je bilo potrebno polhanje v smislu lova na živali, umestiti v nek drug okvir. In ta okvir se imenuje lov. Dejstvo, da gre za navideznost, izhaja ne samo iz omenjenih lovskih načrtov, temveč tudi iz izjav predstavnikov države. Tako je, kot že navedeno, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izjavila, da ima polhanje v Sloveniji poseben status, saj je del tradicije na Notranjskem in Dolenjskem (Mladina, 16.11.2007). Zato bi bilo mogoče omenjene lovske načrte v delu, kjer obravnavajo navadnega polha, smatrati kot navidezne splošne akte, saj samo prikrivajo pravi namen lova na polhe, to pa je tradicija, ki pa ni zakonski razlog za ubijanje oz. usmrtitev polhov. Navidezni splošni akti pa ne morejo veljati, velja tisto, kar ti akti prikrivajo, to pa je lov na polhe oziroma njihovo ubijanje zaradi tradicije (in ne iz naravovarstvenih razlogov).

16. Iz predhodnih točk je tudi razvidno, da praktično ne obstajajo količinske omejitve, vsaj ne na ravni Slovenije, v lovu na polha. Lovci oz. tisti, ki lovijo polha lahko praktično iztrebijo celotno populacijo. To pa je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave, ki v 14. členu prepoveduje iztrebljenje živalskih vrst, torej tudi vrste navadni polh. Po istem členu je celo prepovedano zniževati število živali posameznih populacij do take mere, da je vrsta ogrožena. Tudi iz teh zakonskih določb je jasno razvidno, seveda v povezavi z omenjenimi lovskimi načrti, da lovski načrti ne vsebujejo varovalk, da bi preprečili iztrebitev navadnega polha oz. zniževanje njihovega števila do take mere, da je ta vrsta ogrožena. Zato so ti lovski načrti (tako dolgoročni kot tudi letni za 2007) v nasprotju s 14. členom Zakona o ohranjanju narave.

17. Pri vsem tem je potrebno tudi navesti, da je dolžnost države in seveda s tem tudi državljanov (5. člen ustave), da ohranjajo naravno bogastvo, polhi pa vsekakor spadajo po naravno bogastvo. Lov na polha in s tem povezano norenje in veseljačenje oz. uživanje pri trpljenju in umiranju živih bitij, pa ni ohranjanje naravnega bogastva, temveč njegovo uničevanje. Po ustavi je protiustavno tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da je vlada oz. minister dovolila lov na polha pomeni neke vrste spodbujanje k nasilju, saj vsako živo bitje, ki umre nenaravne smrti, ob tem bolj ali manj trpi, smrt pa je povzročena z nasiljem. Lov na polha ne more spadati h kulturnemu in civilizacijskemu razvoju, h kateremu mora po ustavi težiti država, s tem pa tudi vlada, saj pobijanje živih bitij oz. morjenje polhov, ne more spadati v kulturo, temveč je to dejanje, ki spada v neke prejšnje čase, mogoče kameno dobo. Lov na polha je tudi nepotreben, saj ni potreben za preživljanje ljudi, kajti na voljo je mnogo drugih nespornih načinov za pridobivanje hrane. Kot vsako meso, je tudi meso polhov, rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Ker je ubijanje polhov nepotrebno, se to šteje kot mučenje živali v smislu 4. člena Zakona o zaščiti živali.

18. Iz članka v Mladini z naslovom Glis glis glis (9.11.2007) je tudi razvidno, da mnogi polharji namažejo vabe v šnops, rum ali podobne ostro dišeče težke pijače, da bi na ta način še bolj privabili polhe. To je protizakonito, saj Uredba o lovnih dobah in lovni divjadi ne dovoljuje tega pripomočka pri vabah. Zato je tudi s tega vidika polhanje nezakonito.

19. Na kočevskem področju, mogoče pa še kje, saj država zelo slabo pozna populacijo polha, se pojavljata še dve vrsti polha in sicer drevesni polh (Dryomis nitedula) in podlesek (Muscardinus avellanarius). Oba sta zavarovana tudi po Direktivi sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva). Seveda sta zavarovana tudi po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 in sledeči). Zanju velja, glede na oba navedena pravna akta, strogo varstvo in je v njuno populacijo dovoljeno poseganje samo izjemno in to v skladu s 7. členom uredbe oz. 16. členom Habitatne direktive in to samo s posebnim dovoljenjem ARSO. Zato morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo onemogočili, da bi polharji v svoje pasti dobili tudi pripadnike omenjenih vrst polhov. Iz dolgoročnega načrt za 3. Kočevsko – Belokranjsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2007 – 2016, niti iz letnega lovskega načrta za leto 2007 za to področje ne izhajajo ukrepi, kako bo preprečeno, da bi se v pasti ulovili pripadniki obeh zavarovanih vrst polha. To pa pomeni, da niso zagotovljeni ukrepi v smislu varstva obeh vrst, kar tudi pomeni, da je lov na navadnega polha tudi iz tega vidika nezakonit. Država bi morala uporabiti tudi ukrepe iz 21. oz. 22. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Seveda tudi iz drugih načrtov ne izhajajo ukrepi za varstvo obeh ogroženih vrst.

20. Nekateri indici kažejo, da pasti, ki se uporabljajo za lov na polhe, niso selektivne, kot bi to morale biti glede na predpise in zato ne preprečujejo ujetja tistih vrst polhov, ki so zaščiteni zaradi svoje ogroženosti, to pa sta že navedeni drevesni polh (Dryomis nitedula) in podlesek (Muscardinus avellanarius). Zato bi morale biti pasti, ki se uporabljajo pri lovu na navadnega polha narejene tako, da bi preprečevale ujetje polhov, ki ne spadajo v vrsto navadnega polha. Temu pa ni tako, vsaj po naših informacijah, saj se v past lahko ujamejo tudi polhi, ki na spadajo v vrsto navadnega polha. To je tudi razvidno npr. iz raziskovalne naloge z imenom Polh, ki je objavljena na spletni strani Turistične zveze Slovenije na naslovu http://www.turisticna-zveza.si/naloge/polh.pdf, kjer je na strani 18 zapisano tudi naslednje:
»Odnos do ulovljenih polhov:
– ujetih polhov ne zavržemo in ne prodajamo in z njimi ne pridobivamo materialnih koristi,
– ujete polhe racionalno izkoristimo: meso uporabimo za hrano, primerno kožo za strojenje,
mast za pripravo zdravilnih pripravkov,
– če ujamemo druge vrste polhov ter melanistične (črno obarvane) ali albino
(nepigmentirane) osebke, jih skušamo nameniti za raziskovalne ali predstavitvene namene,
– skrbno beležimo število uplenjenih živali.«
Če torej polhar ujame drugo vrsto polha, jo nameni za raziskovalne ali predstavitvene namene, kar je v nasprotju s predpisi, saj sploh ne sme ujeti drugih vrst polhov, ti so namreč zaščiteni in je poseg vanje mogoče samo izjemoma pod pogoji, ki jih določata Habitatna direktiva in Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in v skladu z dovoljenjem Agencije RS za okolje. Zato je uporaba pasti, ki se uporabljajo pri lovu na polhe, nezakonita, ker ne omogoča selektivnega lova, to je selekcije glede vrste polhov – v pasti bi se torej lahko ujeli samo navadni polhi. To pa je še en dokaz v nizu dokazov, da je bistvo lova samo tradicija in da pri tem nikogar ne zanima kaj dosti drugi vidik. Predvsem pa to ne zanima države, ki je sprejela »invalidne« lovske načrte glede polhov, v praksi pa poleg tega dopušča še pravi pokol polhov.

21. Polharji oz. lovci na polhe imajo pri lovu na polhe materialno korist. Iz polhov se delajo polhovke, meso se uporablja za hrano, uporablja se tudi polhova mast in podobno. Polharjem ni bilo potrebno nič plačati za to korist. Polhanje je za mnoge »čisti« profit. Pri poboju več tisoč polhov je korist polharjev zelo velika, zelo velika pa je tudi škoda za naravo oz. pri vrsti navadni polh, kot tudi pri ostalih vrstah polhov, ki so zaradi svoje ogroženosti posebej zavarovani in sploh niso lovna divjad. Javna dobrina (narava, naravno ravnovesje, vrste polhov, druge vrste, …) je tako utrpela ogromno škodo v letu 2007, seveda velja to tudi za prejšnja leta. Iz vsega navedenega je razvidno, da so odgovorne oz. uradne osebe v državi ravnale v nasprotju s predpisi. Ker gre za profesionalce, je jasno, da so se zavedali, da kršijo predpise. Ker gre za profesionalce, so tudi morali vedeti, kakšna škoda je zaradi tega nastala v naravi oz. pri vseh vrstah polha oz. kakšno korist so od tega imeli mnogi posamezniki, ki so ujeli polhe in jih uporabili v svoje namene.

22. “Korupcija” po Zakonu o preprečavanju korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

23. Glede na navedeno definicijo korupcije je vsekakor podan sum, da je pri sprejemanju lovskih načrtov prišlo do korupcije. Mnogo je kršitev dolžnega ravnanja uradnih oz. odgovornih oseb pripravi oz. sprejemanju lovskih načrtov, kot je navedeno zgoraj. So tudi kršitve dolžnostnega ravnanja pri varovanju zavarovanih vrst polha. Koristi od takšnega ravnanja, torej kršitev dolžnosnega ravnanja, so imeli mnogi polharji. Če bi bili spoštovani predpisi, lova na polhe v Sloveniji sploh ne bi smelo biti, saj zato niso izpolnjeni pogoji.

24. Glede na navedeno predlagamo, da preučite omenjene lovske načrte, jih primerjate s tem, kaj bi glede na Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo oz. glede na druge predpise glede polhov morali vsebovati. Prav tako predlagamo, da proučite še druge vidike celotne zadeve in v predpisanem postopku in roku izdate ustrezno odločitev v smislu 10. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

25. Prosimo vas, da nas svojih ugotovitvah v zvezi z omenjenim primerom obvestite.

Lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice