Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana
Predlog za spremembo oz. okrepitev položaja Strokovnega sveta za zaščito živali
V vednost:
– Strokovni svet za zaščito živali
25.11.2009
Poslano po elektronski poti!
Pooblastilo!
Spoštovani g. minister!
1. Zakon o zaščiti živali, ki je bil sprejet v letu 1999, med drugim govori tudi o Strokovnem svetu za zaščito živali. Po 38. členu ZZZiv ta svet deluje oz. se ustanovi pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po zakonu je sestavljen iz priznanih strokovnjakov veterinarske, medicinske, biološke, farmacevtske in zootehnične stroke in predstavnikov organizacij, ki delujejo na področju zaščite živali pred mučenjem. Minister določi število članov in sestavo strokovnega sveta. V 38. členu ZZZiv so določene tudi naloge omenjenega sveta.
2. Podrobneje ureja delo Strokovnega sveta za zaščito živali Pravilnik o strokovnem svetu za zaščito živali, ki ga je v letu 2000 izdal takratni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprejet pa je bil tudi poslovnik.
3. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali (42. člen ZZZiv).
4. Po drugem členu ZZZiv je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti še skrbnikov živali, lokalnih skupnosti in države. V okviru države je tako skrb za zaščito živali tudi na Strokovnem svetu za zaščito živali. Zato je ta svet zelo pomemben člen v sistemu zaščite živali.
5. Že samo ime strokovnega sveta pove in pomeni, da svet deluje v smeri zaščite živali. Njegova naloga, ki izhaja iz same sistematike zaščite živali, je zaščita vseh živali, to je tistih, ki živijo prosto v naravi, tistih, ki so v ujetništvu, tistih, na katerih delajo poskuse, tistih v klavnicah in farmah, tistih, ki morajo tekmovati ali se razstavljati, hišnih »ljubljenčkov«, …
6. Zaščita živali je v Sloveniji slabo razvita. Položaj živali je zelo slab. Vsako leto v Sloveniji umorijo več kot 30 milijonov živali za prehrano ljudi, okoli 100.000 jih pobijejo lovci, tisoče in tisoče jih umre za ali v poskusih na živalih. Zato je potrebno dvigniti nivo in kvaliteto zaščite živali na bistveno višji nivo. Pravno je potrebno živalim zelo izboljšati položaj in jim v okviru tega priznati njihove pravice. Še posebej, ker imajo živali svojo osebnost, podobno kot človek, se zavedajo same sebe in tudi zaradi tega, ker je zaščita živali pred mučenjem celo ustavna kategorija (72. člen). To je naloga države in vseh njenih organov ali drugih institucij, ki delujejo v imenu države.
7. Izboljšanje položaja živali pa ni samo v njihovo korist, temveč tudi v korist ljudi in celotne družbe. Če bi živali imele priznano pravico do življenja oz. bi bilo njihovo življenje nedotakljivo, kot je npr. po 17. členu slovenske ustave življenje ljudi, bi bil tudi položaj ljudi bistveno boljši. Živali ne bi npr. ubijali za prehrano, kar pomeni, da bi bilo bistveno manj bolezni, ki jih povzroča meso (več kot 100 raziskav dokazuje izjemno škodljivost mesa za zdravje človeka), zaradi česar tudi ne bi bili več potrebni razni poskusi na živalih, ki se izvajajo zaradi tega, ker se iščejo zdravila za civilizacijske bolezni, ki jih povzroča ravno uživanje mesa. Ne bi bilo več toliko agresivnost v družbi, kar bi zmanjšalo nasilje med ljudmi in tudi do živali. Seveda bi odprava živinoreje imela izjemno koristne učinke tudi za okolje, saj je dokazano, da masovna živinoreja neposredno in posredno zelo uničuje narava, še posebej pa tudi podnebje, saj ima po podatkih FAO več toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet. V javnost pa je prišla tudi neka raziskava, ki navaja, da ima živinoreja neposredno in posredno več kot polovico vseh toplogrednih plinov na svetu. Dosegljiva je na naslovu http://www.worldwatch.org/files/pdf/Livestock%20and%20Climate%20Change.pdf
Dva okoljevarstvena znanstvenika iz Svetovne banke sta namreč sedaj ponovno izračunala in za World-Watch Institute popravila podatke študije FAO iz leta 2006, ki je navajala, da je živinoreja odgovorna za 18% toplogrednih plinov. Po njunem je FAO, ki zagovarja povečano potrošnjo mesa po vsem svetu, nekatere podatke »prezrl«, nekatere podcenil in napačno ocenil vire nekaterih emisij. Če bi odpravili živinorejo, bi imeli takoj zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za več kot polovico. In vprašanje je, ali bi bilo potrebno omejevati promet, kot ga sedaj želi država. Jasno je, da bi vegetarijanska oz. veganska družba tudi opustila lov in druge oblike zlorabe živali. Mnogi veliki umi človeštva so o vsem tem smiselno ves čas govorili. “Nič ne bo tako zvišalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani”, je nekoč dejal Albert Einstein. Njegove besede vedno bolj dobivajo na veljavi.
8. Ideologija, da so živali »stvari« in da lahko z njimi človeštvo dela, kar se hoče, je na žalost še vedno prisotna v mnogih delih naše družbe. Zelo veliko jo je tudi v raznih državnih organih oz. organih lokalnih oblasti. V korist živali in ljudi bi bilo potrebno to ideologijo čim prej spremeniti. Boljši položaj živali pomeni tudi boljši položaj ljudi in narave, torej celotne družbe. K borbi za to, seveda z zakonitimi sredstvi, smo zavezani vsi, tudi državni organi, ti so namreč dolžni delovati za dobrobit ljudi. In dokazano je, da je dobrobit živali tudi dobrobit ljudi.
9. V vsem navedenem ima pomembno vlogo tudi Strokovni svet za zaščito živali. Menimo, da bi bilo potrebno njegovo vlogo v sistemu zaščite živali okrepiti. Zato predlagamo nekaj sprememb v tej smeri. Te so navedene v nadaljevanju.
10. Ime sveta naj bi se spremenilo in imenoval naj bi se samo svet za zaščito živali. Na ta način bi se okrepila njegova vloga v tem smislu, da bi vanj lahko prišli tudi profili, kot npr. etiki. Še posebej vnos etičnega momenta v zaščito živali je zelo pomemben, saj je evidentno, da zaščita živali ni impregnirana, predvsem s strani države, z etičnim momentom. Ta bi moral biti enak kot ga človek uporablja zase.
11. V samem svetu bi morali imeti predstavniki organizacij na področju zaščite živali vsaj toliko predstavnikov, če ne kakšnega več, kot je predstavnikov veterine, medicine in drugih panog, naštetih v 38. členu ZZZiv. To je pomembno zaradi tega, ker imajo predstavniki NVO mnogokrat ideje, ki so zelo pozitivne za živali, sprejete pa niso, ker se temu upre tradicija. Dostikrat čas uresniči omenjene ideje, vendar je to za mnoge živali že prepozno.
12. Problemov na področju zaščite živali je zelo mnogo. Zato bi bilo dobro, da bi se svet sestajal vsaj enkrat mesečno, lahko pa tudi večkrat na mesec. V posledici tega bi bilo potrebno v svet imenovati ljudi, ki se jim v resnici gre za živali (tem namreč ne bo težko priti na sestanke, saj želijo izboljšati položaj živali) in jim članstvo v svetu ne predstavlja neke vrste bremena. Živali potrebujejo ljudi, ki so borijo zanje. Zato bi bilo potrebno tudi plačati potne stroške članom sveta, v kolikor se jim še ne plačujejo. Dobro bi tudi bilo, da bi si člani lahko določili svoje namestnike, ki bi jih nadomestili, kot ti iz upravičenih razlogov ne bi mogli priti na sejo sveta.
13. V okviru nalog in pristojnosti sveta bi bilo potrebno zadeve urediti tudi tako, da bi državni organ oz. organ lokalne oblasti oz. javna institucija, ki bi prejel mnenje ali predlog sveta, le-tega dolžan obravnavati in, v kolikor ga ne bi sprejel, bi moral razloge za nesprejem pisno utemeljiti. Poleg tega bi bilo potrebno določiti, da noben predpis ali drug državni akt ali akt lokalne skupnosti, ki se kakorkoli dotika živali, ne more biti sprejet, če svet ni dal svojega mnenja o njem.
14. Potrebno bi bilo tudi določiti, da morajo službe ali organi v notranji sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nuditi svetu strokovno pomoč za proučevanje in obravnavo določenega vprašanja s področja zaščite živali in to v roku, ki ga določi svet. To je pomembno zaradi tega, ker člani sveta niso strokovnjaki iz marsikaterega področja, ki je v sistemu zaščite živali pred mučenjem. V kolikor ni potrebnih strokovnjakov v okviru navedenega ministrstva, je minister v okviru svojih pristojnosti dolžan zagotoviti strokovnjake iz drugih ministrstev ali inštitucij. Zaščita živali je namreč naloga vseh organov oblasti, zato so strokovnjaki iz raznih državnih organov ali drugih javnih institucij dolžni sodelovati pri tej zaščiti tudi tako, da svoje strokovno znanje dajo na razpolago svetu.
15. Na podlagi navedenega predlagamo, da se spremenijo predpisi, ki urejajo položaj in naloge Strokovnega sveta za zaščito živali v smislu zgoraj navedenega. V kolikor je mogoče te spremembe uveljaviti samo s spremembo Pravilnika o strokovnem svetu za zaščito živali oz. poslovnika, je lahko to narejeno zelo hitro; če pa je potrebno spremeniti ZZZiv, pa naj bi minister predlagal ustrezne spremembe tega zakona oz. drugih predpisov. Sedaj je tudi pravi čas za to, saj bo kmalu nastopil mandat nov svet.
16. Ker gre za pobudo splošnega značaja (45. člen ustave) Vas tudi pozivamo, da nam sporočite, kaj ste oz. boste storili na podlagi tega našega predloga. Vaš odgovor pričakujemo v zakonskem roku.
Hvala in lep pozdrav!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
