Veterinarska uprava Republike Slovenije
OU Maribor
Cankarjeva ulica 25
2000 Maribor

5.9.2007

Zadeva: tekmovanje konj – prijava nezakonitih ravnanj društvu neznanih oseb

Spoštovani!

V drugi polovici avgusta 2007 je bila na Snežnem stadionu pod Pohorjem javna športna prireditev »Grand prix v preskakovanju ovir.« Zapis oz. članek o tem je bil objavljen v dnevniku Slovenske novice 29.8.2007, ki se prilaga in nosi naslov Konji sedeli po pasje. Domnevamo, da ste glede te prireditve izdali poprejšnje soglasje v smislu 39. člena ZVMS.

Iz fotografij, ki so bile posnete na prireditvi, je razvidno, vsaj po našem, da je prišlo na tej prireditvi do kršitev Zakona o zaščiti živali.

Fotografija, pod katero je napis:
Sedenje po pasje je za konja zelo neudobno in nenavadno, vendar te plemenite živali na ukaz svojega gospodarja naredijo.
Že iz samega zapisa pod sliko, kot tudi iz nje, je razvidno, da je konj sedel po pasje, kar je popolnoma nenormalno zanj in ni v skladu s tem, kar je za to vrsto živali normalno. Konj lahko sedi na ta način samo, če ga to naučijo s silo. Tudi sedenje po pasje samo po sebi pomeni za konja muko in trpljenje, saj je mogoče zaradi nenaravnega položaja svojega telesa vznemirjen oz. je pod stresom ali strahom. Lahko pa čuti zaradi tega nenaravnega položaja celo bolečine. Vse to pomeni nepotrebno trpljenje živali, pa tudi surovo ravnanje z živaljo, saj se jo sili v zanjo nenaraven položaj, ki ji lahko škodi, tako fizično kot psihično. Strah, bolečine in nepotrebno vznemirjanje, ki ga povzroči človek pa pomeni trpljenje živali po ZZZiv.
Gre za sum storitve kaznivega dejanja v smislu 342. člena Kazenskega zakonika RS, saj trpljenje živali ni bilo potrebno, posebej še zato, ker zabava ljudi ne more biti utemeljen razlog za povzročanje trpljenja živali, niti za surovo ravnanje z njo. Če pa ne gre za kaznivo dejanje, pa gre vsaj za prekršek po 10. točki 46. člena ZZZiv, saj pomeni opisano ravnanje uporaba ustrahovane živali (osma alineja 15. člena ZZZiv), kajti žival se lahko v takšen nenaraven položaj, to je sedenje konja po pasje, prisili zgolj s silo in grožnjami, ki povzročijo pri konju stanje strahu, pod katerim potem popusti in naredi to, kar sam od sebe ne bi naredil. Konj je torej v času sedenja ustrahovan in vznemirjen, ker čuti, da bo tepen, če ne bo naredil tega, kar se od njega zahteva.

Fotografija, pod katero je napis:
Čikaš konja uči, da se na ukaz uleže in mirno leži, medtem ko gospodar stoji na njem in poka z bičem. …
Tudi za ta primer velja smiselno enako kot prej. Gre za surovo ravnanje s konjem, ki mora ležati na tleh, na njem pa stoji gospodar in poka z bičem, z eno roko pa z jermeni uzde močno vleče konjsko glavo, ki je zaradi tega, kot je to razvidno iz slike, celo nekoliko ukrivljena. Že samo dejstvo, da človek stoji na rebrih konja, pomeni za konja veliko nevarnost poškodb, saj rebra konja ali drugi deli niso ustvarjeni za to, da bo na njih stal človek. Tudi uporaba biča pomeni za konja grožnjo, da bo tepen, če se ne bo obnašal tako, kot to zahteva njegov gospodar. Vlečenje z jermeni uzde oz. stiskanje njegove glave pa je za konja še dodatna bolečina. Celoten položaj za konja ni samo skrajno ponižujoč, temveč tudi pomeni surovo ravnanje z njim in nepotrebno trpljenje, saj je konj sigurno vznemirjen oz. pod stresom oz. strahom, ker to zanj ni normalen položaj, temveč nekaj grozljivega in nenaravnega.
Gre za sum storitve kaznivega dejanja v smislu 342. člena Kazenskega zakonika RS, saj trpljenje živali ni bilo potrebno, posebej še zato, ker zabava ljudi ne more biti utemeljen razlog za povzročanje trpljenja živali, niti za surovo ravnanje z njo. Če pa ne gre za kaznivo dejanje, pa gre vsaj za prekršek po 10. točki 46. člena ZZZiv, saj pomeni opisano ravnanje uporaba ustrahovane živali (osma alineja 15. člena ZZZiv), kajti žival se v takšen nenaraven položaj, kot je razviden iz fotografije, prisili zgolj s silo in grožnjami, ki povzročijo pri konju stanje strahu, pod katerim potem popusti in naredi to, kar sam od sebe ne bi naredil. Konj je torej v času ležanja na tleh ustrahovan in vznemirjen, ker čuti, da bo tepen, če ne bo naredil tega, kar se od njega zahteva, posebej mu pokanje z bičem sugerira, da mora biti poslušen oz. ga ustrahuje. Poleg tega je uporaba uzde za vodenje živali in s tem stiskanje živali v ustih oz. na glavi v nasprotju s prvo alinejo 15. člena ZZZiv, ki prepoveduje vsako stiskanje živali in tako tudi samo po sebi prekršek.

Fotografija, pod katero piše:
Za pester konec je poskrbela vprega iz Lipice, ta je v poligonski tekmi premagala jeklena bratranca.
Na omenjeni prireditvi sta se pomerila konjska vprega z dvema konjema in osebni avtomobil znamke BMW. Osebni avtomobil je bil poražen. Na konjski vpregi sta bila vsaj dve osebi, kot je to razvidno iz slike. Konjska vprega ni samo prosto tekla, temveč je tekmovala z osebnim vozilom, kar pomeni, da je voznik vprege na vso moč priganjal oba konja, da sta premagala vozilo. To pa pomeni, da ju je moral zelo obremeniti, da sta dosegla polno oz. najvišjo možno hitrost, ob tem, da sta vlekla še težko vprego, na kateri sta bili dve osebi. Na ta način sta bila konja sigurno preobremenjena in to sta bila s tekom ob prometnem sredstvu, kar je v nasprotju z osmo alinejo 15. člena ZZZiv in tudi prekršek po 46. členu ZZZiv. Seveda pa bi to lahko bilo tudi surovo ravnanje in povzročanje nepotrebnega trpljenja in s tem kaznivo dejanje po 342. členu KZ RS. Ob tem še mnenje nekega dobrega poznavalca konj, ki je rekel, da se konju »utrga«, ko mora doseči najvišjo hitrost. Tudi uporaba uzde in s tem stiskanja obeh konjev v gobcu oz. po glavi je prekršek po že omenjenem 46. členu, saj je to prepovedano.
Glede tega dogodka je priložena tudi fotografija iz Direkta.

Tudi iz ostalih fotografij, ki niso izrecno navedene, je razvidno ponižujoče ravnanje z živalmi, mogoče gre tudi nezakonita ravnanja, posebej tam, kjer je prišlo do trčenja konja v oviro in s tem povzročanje bolečin, mogoče pa tudi okvare zdravja.

Na podlagi navedenega vas pozivamo, da zadevo raziščete, mogoče skupaj z organizatorjem in policijo, izpeljete ustrezne postopke, vložite kazenske ovadbe, če je podan sum storitve kaznivih dejanj oz. izpeljete ustrezne postopke v smislu Zakona o prekrških, nas pa o svojih rezultatih in ukrepih obvestite, zraven pa še priložite, v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dokumente, ki bodo vsebovali zapisnike oz. zapise o tej zadevi.

Lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Varuh pravic živali:
Vlado Began, univ. dipl. prav.