Veterinarska uprava Republike Slovenije
OU Murska Sobota
Koceljeva 10
9000 Murska Sobota

4.9.2007

Zadeva: Kasaške dirke v Ljutomeru

Spoštovani!

Zahvaljujemo se vam za odgovor št. 06171-717/2007 z dne 29.8.2007.

V svojem odgovoru ste zapisali, da med samo dirko ni bilo opaziti udarjanja konj z biči. Ta stavek je nejasen, saj bičenje je bilo ali ga ni bilo. Upravni organ bi moral po našem točno določiti, ali se je nekaj zgodilo ali ne. Zato vas pozivamo, da nam sporočite, ali so bili konji med tekmo bičani ali ne. Jasno je, da je uradna oseba, ki je opravljala kontrolo, morala biti na takšnem mestu, da je videla ali je bičanje bilo ali ga ni bilo. Tudi z raznimi tehničnimi sredstvi je mogoče ugotoviti, ali je bičanje bilo ali ne (snemanje). Ob tem ni nepomembno vprašanje tudi to, zakaj je bil voznik Slavič Marko z Donatello MS diskvalificiran: ali je mogoče bičal konje ali je bil razlog v čem drugem.

Iz vašega dopisa je jasno razvidno, da so biči bili uporabljeni in da so bili ti uporabljeni, po mnenju organa, v smislu vzpodbude živali in same komunikacije med živaljo in voznikom. Ta ugotovitev je dvomljiva, saj pomeni, vsaj po našem, uporaba biča način, da bi konj dosegel še večjo hitrost v cilju zmage, saj mora tekmovalec po v nadaljevanju omenjenem pravilniku voziti na zmago. Pravilnik o kasaških dirkah (čl. 75) uporablja izraz priganjati, ki pomeni, da se dela na tem, da se kdo hitreje giblje, premika (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Uporaba biča pomeni v bistvu sredstvo, da konj teče še hitreje, da bi dosegel zmago oz. čimboljši rezultat. To pa lahko pomeni preobremenjevanje, mogoče tudi uporabo ustrahovane žival, saj se konj lahko ustraši, ko zasliši pok biča in zato iz strahu še bolj pospeši, da se izogne bičanju po telesu, česar je verjetno bil deležen na treningu, če ni ubogal. Zato je uporaba biča, ne glede na to, da ni prišlo fizičnega kontakta med bičem in konjem, v nasprotju z 15. členom ZZZiv, saj lahko vodi k preobremenjevanju živali oz. k uporabi ustrahovane živali.

V nadaljevanju pišete tudi, da konji niso imeli vidnih poškodb. Po ZZZiv se za trpljenje živali štejejo poškodbe. V zakonu ni govora o vidnih poškodbah, gre za poškodbe. Zato bi moralo bili, vsaj po našem, ugotovljeno, da konj ni imel poškodb – te ugotovitve pa v odgovoru ni zaslediti. Zelo malo verjetnosti je, da se bodo našle vidne poškodbe, saj so te po kasaškem pravilniku prepovedane (75. člen), niso pa prepovedane nevidne poškodbe.

Po ZZZiv ni dovoljeno stiskati živali (15. člen). Jasno je, da na kasaških dirkah po naravi sami prihaja do stiskanja konjev, saj je oprema za vodenje konjev tako narejena, da se ravno s stiskanjem doseče cilj. Uzde z brzdami, kar je potrebno za vodenje konja, same po sebi stiskajo konja in ko jezdec potegne za jermene uzde, se konja pri tem še bolj stisne. To pa je prepovedano po prvi alineji 15. člena ZZZiv, ki prepoveduje stiskanje živali in zato bi se težko strinjali z vašo ugotovitvijo, da ni prišlo do kršitve 15. člena ZZZiv. Vprašanje je, ali je brez stiskanja konj preko uzde kasaška dirka sploh mogoča? Seveda to stiskanje za konja ni prijetno, zaradi tega lahko trpi in ker gre za v primeru kasaških dirk za popolnoma nepotrebno trpljenje, bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje mučenja živali.

V svojem odgovoru omenjate tudi, da je organizator zagotovil pogoje za živali v smislu etoloških normativov. Ker nam ni znano, da bi obstajali posebni etološki normativi za kasaške dirke, vas pozivamo, da nam v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dostavite dokument, iz katerega bo razvidno, kakšni so etološki normativi za kasaške dirke in kako je na kasaški dirki mogoče doseči dobro počutje za konje, za katere je neki poznavalec rekel, da se konjem “utrga”, ko morajo doseči najvišjo hitrost. Kako se lahko konj dobro počuti, če je bičan, stiskan, ustrahovan in podobno, si ne znano predstavljati.

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja vas pozivamo, da nam posredujete tudi dokument, ki vsebuje zapisnik št. 26/8/2007, ki ga omenjate v svojem odgovoru. Zapisnik nam lahko posredujete v obliki fotokopije.

Hvala in lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Varuh pravic živali:
Vlado Began, univ. dipl. prav.