Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva ulica 20
1000 Ljubljana

POBUDNIK:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice,
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva,
ki ga zastopa Vladko Began, odvetnik iz Senovice

Pobuda za odpravo dela 2. in 7.a člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah
uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
(Uradni list, št. 84 z dne 16.9.2005)

in

Pobuda za zadržanje izvajanja Pravilnika o odvzemu
osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave
(Uradni list, št. 87 z dne 30.9.2005)

8.10.2005
Pobuda
Pooblastilo

V vednost:
• Predsednik Republike Slovenije
• Ministrstvo za okolje in prostor

I. Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 84 z dne 16.9.2005. Med drugim je s to uredbo dopolnila 7. člen Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in sicer tako, da se je dodala nova šesta alineja, ki omogoča odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije, dodal pa se je še nov 7.a člen, ki podrobneje opredeljuje dodano šesto alinejo 7. člena.

Menim, da so zgoraj omenjene spremembe oz. dopolnitve uredbe nezakonite in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

1. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (v nadaljevanju: uredba) temelji na dveh pravnih temeljih, eden je Zakon o ohranjanju narave, drugi pa je direktiva Sveta 79/409/EGS z direktivo Sveta 92/43/EGS, kot to smiselno izhaja iz 3. odst. 1. člena uredbe. Iz že omenjenega odstavka je razvidno, da ta prenaša v pravni red Slovenije tudi določbe členov 16 direktive Sveta 92/43/EGS. Vsebina člena 16 te direktive določa primere, ko lahko članice odstopijo od strogega varovanja zaščitenih živalskih vrst, ti primeri so taksativno našteti. Glede na to, da so v osnovno uredbo (Ur. list št. 46/04), in sicer v člen 7, vnešene tudi določbe 16. člena direktive Sveta 92/43/EGS, ki določa možna odstopanja od varsta živalskih vrst, iz samega teksta 3. odst. 1. člena uredbe pa je mogoče zaključiti, da je v osnovno uredbo vnešena celotna vsebina 16. člena omenjene direktive, saj ni govora o delnem prenosu vsebine določbe 16. člena, pomeni nova šesta alineja 7. člena uredbe odstop oz. prekoračitev določb 16. člena direktive Sveta 92/43/EGS. Zato je ta nova šesta alineja v nasprotju z direktivo Sveta 92/43/EGS (16. člen). Na kratko rečeno: osnovna uredba iz leta 2004 vsebuje že vse primere odstopanja od varstva živalskih vrst v smislu 16. člena direktive, kot to smiselno izhaja iz 1. člena osnovne uredbe, nova alineja širi odstopanja mimo direktive.

2. V spremembah in dopolnitvah uredbe je tudi nov 7.a člen. Ta med drugim določa način, pogoje in drugo glede odvzema živali iz narave. Določeno je, da se lahko odvzem opravi ne glede na določbe 7. člena osnovne uredbe. Iz 7. člena osnovne uredbe izhaja, da se lahko dovoli odvzem iz narave pod več pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Eden izmed njih je tudi to, da ni druge možnosti, torej, da je to edini možni ukrep za dosego dopustnega cilja (iz uredbe oz. direktive 92/43/EGS). S tem, ko je v 7.a členu določeno, da je možen odvzem živali ne glede na to, ali je možen še kakšen drugen ukrep za dosego istega cilja ali ne, je 7a. člen v nasprotju z 7. členom in 16. členom direktive Sveta 92/43/EGS, ki tudi določa, da je odstopanje od strogega varstva mogoče, ob upoštevanju še drugih pogojev, samo “če ni druge zadovoljive možnosti”. In 7. člen uredbe je odslikava 16. člena direktive. Zato je 7.a člen v nasprotju s 7. členom uredbe in 16. členom direktive Sveta 92/43/EGS, kar pomeni, da je nezakonit, saj omogoča odvzem iz narave, ne da bi bilo potrebno upoštevati vse pogoje po omenjeni direktivi niti uredbi.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je poslalo v javno razpravo predlog spornih sprememb uredbe, pri čemer je bil predlog datiran z 20.7.2005. Pri pregledu predloga uredbe je mogoče ugotoviti, da so se predlagane spremembe dotikale, seveda v obravnavanem smislu, samo odvzema velikih zveri iz narave, razlog pa je bil zagotavljanje sožitja s človekom. Sprejete spremembe uredbe pa so bistveno širše, saj sedaj sploh ne gre več za problematiko velikih zveri, temveč za vse živali, tudi razloga zagotavljanja sožitja s človekom ni več. To pa pomeni, da je bilo dano v javno razpravo nekaj čisto drugega, kot pa je bilo potem sprejeto. To pa tudi pomeni, da je bil postopek sprejema nezakonit, saj besedilo uredbe, ki je bilo sprejeto, sploh ni bilo v javni razpravi (v javni razpravi velike zveri in zagotavljanje sožitja, sprejeto za vse živali uravnavanje populacije, kar je bistvena razlika), s čimer je bila kršena Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (8. člen), ki je bila ratificirana z zakonom (MKDIOZ), kajti javnost tako sploh ni imela možnosti, da v zadevah, ki so zelo pomembne za okolje, poda predloge oz. pripomebe glede rešitev, ki so bile sprejete. Zakon o ratifikaciji te konvencije je bil objavljen v Uradnem listu št. 62 z dne 7.6.2005. Tako je sporna uredba v izpodbijanem delu nezakonita. Sicer pa dejstvo, da je bila uredba sprva mišljena samo za divje zveri (v glavnem očitno za medvede), nato pa protizakonito razširjena na vse zavarovane živali, kaže jasno na to, da se gre v bistvu samo za odstrel medvedov in nič drugega. To tudi jasno dokazuje izdani pravilnik, o čemer bo govora v nadaljevanju.

4. V 7.a členu je tudi določeno, da lahko minister s predpisom določi obseg selektivnega in omejenega odvzema živali iz narave, ki se izvede z načrtovano usmrtitvijo oz. odstrelom. Takšna ureditev je v nasprotju z zakonom in sicer z 25. členom Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2). Iz tega člena je namreč jasno razvidno, da lahko temeljijo posegi v ogrožene živalske vrste samo na podlagi izdanega dovoljenja, torej posamičnega pravnega akta, kot je to jasno določeno v 7. členu osnovne uredbe, in ne na podlagi splošnega akta, kar je predpis iz spornega 7.a člena. Zato ni mogoče posegati v populacijo ogroženih živalskih vrst po osnovni uredbi s predpisom, temveč samo z dovoljenjem. Tudi iz člena 14 direktive Sveta 92/43/EGS jasno izhaja, da se izdajajo dovoljenja za odvzem živali iz narave in ni predpis (kot splošni akt) podlaga za odvzem. Zato je 7.a člen v nasprotju s 25. členom Zakona o ohranjanju narave in tako nezakonit.

5. Sporni 7. a člen pa je v nasprotju tudi s 24. členom Zakona o ohranjanju narave in tako tudi v tem pogledu nezakonit. 24. člen določa, da vlada predpiše podrobnejši način varstva živalskih vrst, pri čemer uredi tudi ravnanja v zvezi s odvzemom živali iz narave. Zakon torej pooblašča vlado, da s svojim aktom predpiše podrobnejši način varstva ogroženih živalskih vrst in ta člen ne vsebuje pooblastila vladi, da bi lahko to prenesla na nižjo raven, na ministra. Celotno materijo mora tako urediti oz. določiti vlada, ministrstvo pa lahko preko svojih organov samo izda dovoljenje za poseg v populacijo, če so izpolnjeni pogoji. Ministrstvo tako v smislu 24. člena Zakona o ohranjanju narave ne more imeti nobenih pristojnosti, da bi na splošen način urejalo to tematiko. Vse uredi torej vlada z uredbo.

6. V 7. členu osnovne uredbe je v 4. odstavku določeno vse, kar je potrebno za odvzem živali iz narave. Materija odvzema iz narave (število, čas, način poročanja…) je tako v pravnem aktu (uredba) že določena oz. urejena. To pomeni, da te materije ni potrebno urejati drugje. Zato je nerazumljivo, da je v 7.a členu določeno, da se ta materija lahko ureja še s predpisom, torej še enkrat. V okviru dovoljenja (4. odst. 7. člena) je urejeno vse, kar je potrebno, izdaja predpisa o isti zadevi je zato nesmiselna, nelogična in nepotrebna. V tem primeru je kršeno temeljno načelo pravne države in sicer to, da se neka tematika ne ureja več, če je že urejena in ni preklicana. Če sta istočasno o neki tematiki dva načina pravne ureditve tega (dovoljenje in predpis), se postavi vprašanje, zakaj je tako, saj je to nepotrebno, nelogično in nezakonito? Ali so mogoče zadaj špekulativni nameni?

Ker je sporna uredba v izpodbijanem delu nezakonita, predlagam, da jo vlada takoj razveljavi.

II. Na podlagi spornega 7.a člena je Minister za okolje in prostor izdal Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave. Pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu 87 z dne 30.9.2005. Pravilnik določa obseg odstrela medvedov v obdobju od 1. oktobra 2005 do 31. decembra 2005 ter druge tehnične elemente, ki so potrebni za realizacijo odstrela medvedov.

Menim, da je omenjeni pravilnik nezakonit in to iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Po Konvenciji o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki jo je Slovenija ratificirala in zato velja tudi v njej (MKDIOZ – Uradni list, št. 62 z dne 6.7.2004), in sicer po 8. členu, bi moral biti predlog pravilnika v javni razpravi, gre namreč za zadevo, ki je pomembna za okolje, saj se odreja odstrel oz. poboj pripadnikov ogrožene živalske vrste, tako da bi javnost imela možnost, da poda na pravilnik pripombe in predloge, pri čemer je dolžnost tistega, ki pravni akt sprejme, da čimbolj upošteva izid udeležbe javnosti. Ministrstvo oz. minister za okolje in prostor, ki je sprejel ta pravilnik, tega ni naredil, vsaj po mojih informacijah ne, in ni dal možnosti javnosti, da bi podala svoje predloge in pripombe. Tako je minister za okolje in prostor kršil zakon (MKDIOZ) oz. konvencijo. Zato je pravilnik nezakonit.

2. V prvem členu pravilnika je določeno, da je razlog izdaje tega akta oz. omejenega in selektivnega odvzema rjavih medvedov iz narave uravnavanje velikosti populacije z okoljem. Zato je začudojoče oz. nezakonito, da je v 3. odst. 3. člena določeno, da se lahko odvzame iz narave do največ 10% od strokovno ocenjenega števila vseh osebkov, živečih v osrednjem območju, če je populacija uravnotežena z okoljem. Torej, tukaj je dano dovoljenje za odstrel medvedov, čeprav je število medvedov uravnoteženo z okoljem, kar je v nasprotju z 1. členom pravilnika in tudi z novo 6. alinejo 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki dopušča odvzem iz narave samo v primeru uravnavanja velikosti populacije z okoljem in ne če je število uravnoteženo. Tudi 4. odst. 3. člena pravilnika je nezakonit, ker na splošno govori o odvzemu določenega števila osebkov iz narave v robnem območju in to kar do 30%, ne da bi bilo navedeno, da se to lahko stori samo, če je populacije neuravnovešena z okoljem. Tako je v robnem področju glede na pravilnik mogoč odstrel medvedov tudi, če je velikost populacije medvedov usklajena z okoljem. To pa je v nasprotju z 6. alinejo 7. člena uredbe. Tudi 1. odst. 7. člena pravilnika je nezakonit, saj določa pretežni del odstrela v področjih gostejše naseljenosti prebivalstva, moral pa bi tam, kjer je medvedja populacija neuravnotežena z okoljem, kot je to razlog po že omenjeni 6. alineji 7. člena uredbe.

3. Odvzem rjavega medveda iz narave je po 16. členu direktive Sveta 92/43/EGS mogoč samo v primeru, seveda če so izpolnjeni še drugi pogoji, če ni druge možnosti. O tej drugi možnosti v pravilniku sploh ni govora. Po ureditvi v pravilniku je mogoč odstrel medvedov v vsakem primeru, ne pa samo v primeru, če ni druge možnosti. To pa je v nasprotju z omenjeno direktivo in je zato pravilnik tudi v tem pogledu nezakonit.

4. Pravilnik pa je nezakonit tudi zaradi tega, ker določa to, kar se določi z dovoljenjem iz 4. odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Pravilnik tako posega v materijo, glede katere se mora izdati individualni pravni akt. O tej materiji se ne more izdati splošni akt, saj minister za okolje in prostor za kaj takega nima zakonske podlage, kar bi sicer moral imeti, saj mu 25. člen Zakona o ohranjanju narave daje pooblastilo samo za izdajanje dovoljenj, torej individualnih aktov, in ne splošnih (v obravnavanem primeru). Tudi po 24. členu omenjenega zakona minister nima pooblastila za izdajo pravilnika, saj mora to materijo urediti vlada s svojim splošnim aktom, minister pa izda samo individualno odločbo oz. dovoljenje, s katero realizira 7. oz. druge člene uredbe. Tudi iz 26. in 81. člena Zakona o ohranjanju narave jasno izhaja, da je vlada tista, ki uredi varstveni režim ogroženih in zato zavarovanih živalskih vrst ter ni minister pooblaščen, da bi izdajal splošni akt s tega področja. Zato je pravilnik v nasprotju tudi z Zakonom o ohranjanju narave.

5. Posegi v populacijo mednarodno zavarovanih živalskih vrst so mogoči samo ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev oz. pogojev po ustrezni direktivi. Eden izmed teh pogojev je tudi ta, da poseg ne škoduje ugodnemu stanju vrste (26. člen ZON-UPB2). Zato mora pravilnik, ki konkretno določa število medvedov za odstrel, jasno izkazati, da poseg v populacijo rjavega medveda iz spornega pravilnika, ne bo škodil ugodnemu stanju te vrste. To pomeni, da morajo biti v pravilniku podani vsi podatki, ki dokazujejo, da bo ostala vrsta tudi po posegu v ugodnem stanju. Tako mora pravilnik izkazovati konkretne podatke o populacijski dinamiki za vrsto rjavega medveda o dolgoročnem ohranjanju kot vitalni sestavini ekosistema in vse drugo iz 2. odst. 26. člena Zakona o ohranjanju narave. V bistvu nič od tega konkretno ni v pravilniku, ki je zato zelo pomankljiv in ne vsebuje dokazov, da poseg v rjave medvede ne bo škodil ugodnemu stanju vrste. Zato je pravilnik tudi v tem pogledu nezakonit.

Ker je sporni pravilnik nezakonit, predlagam vladi, da v smislu 5. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije zadrži izvršitev o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave in ministru za okolje in prostor naloži, da sporni pravilnik takoj razveljavi.

III. Spoštovani predsednik vlade in ministrica ter ministri, na podlagi navedenega se postavi vprašanje, zakaj
sta bila izdana oba sporna pravna akta? Zakaj za posege v populacijo zavarovanih živalskih vrst kar naenkrat ne velja več sistem dovoljenj, ki ji ga določa 7. člen Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah? Kaj se je v zadnjem času zgodilo takšnega, da dovoljenja za posege v populacijo npr. rjavega medveda ne zadostujejo več? Kaj se je zgodilo takega, da se krši celo evropska direktiva? Ali je mogoče odgovor v tem, da so bile zoper izdana dovoljenja o odstrelu medvedov v letu 2005 vložene številne pritožbe in da se hoče s pravilnikom, zoper katerega pa ni mogoče vložiti pritožbe, izogniti pritožbam tistih, ki se borimo za življenja živali (pri čemer pa se seveda ne borimo proti ljudem), in ne pristajamo na to, da se, mogoče celo zavestno, v teh postopkih kršijo predpisi, kar se je in se še, vsaj po našem mnenju, dogaja v postopkih izdaje dovoljenj za odstrele medvedov, ki jih vodi ministrstvo za okolje in prostor. Ali tudi vlada pristaja na to, da se zlorabi institutut splošnega akta za to, da se na nezakonit način preprečijo upravičene pritožbe tistih, ki se borimo za življenja živih bitij, ki jih tako sporna uredba kot pravilnik neusmiljeno in nezakonito obsojata na smrt. Tudi mladiče, kar je popolnoma nesprejemljivo. Pobijati otroke živih bitij je neetično in država, ki to počne, sodi bolj v kakšen drugi zgodovinski čas kot pa je sedanji. Sicer pa se postavi tudi naslednje vprašanje: Ali je spreminjati pravni sistem zaradi tega, ker so vložene pritožbe, ki ministrstvu za okolje in prostor očitno ne “pašejo”, verjetno pa še manj lovcem, sprejemljivo oz. zakonito in ali ima to kaj skupnega z javnim interesom.

Spoštovani predsednik vlade in ministrica ter ministri, ali vam je znano, da po Strategiji upravljanja z rjavim medvedom trofejni lov na medvede ni dovoljen? Ali vam je znano, da je imel Zavod za gozdove Slovenije, v katerem vlada izvršuje ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije, v svojem ceniku za leto 2004 tudi cene medvedjih trofej (cenik trofejnega odstrela), po katerem stane trofeja za medveda, ki ima npr. 300 točk, kar 6.391 EUR, pa čeprav je trofejni lov na medvede v Sloveniji prepovedan. Nerazumljivo je, da je po sporni uredbi (4. člen, zadnji odstavek) Zavod za gozdove tisti, ki pripravi strokovno mnenje, ki je podlaga za poseg v populacijo rjavega medveda, čeprav je zavod upravljalec večjega števila lovišč s posebnim namenom, kjer se, po vsej verjetnosti, nahajajo tudi medvedi. To pa pomeni, da zavod po eni strani pripravi strokovno mnenje o odstrelu medvedov, po drugi strani pa je možno, da bo sam izvršil del odrejenega odstrela, za katerega je sam pripravil strokovno mnenje. Jasno je, da gre tukaj za kolizijo interesov: Zavod je zainteresiran za čimvečji odstrel medvedov, ker so ti sredstvo za pridobivanje njegovega prihodka (prodaja divjačine, mogoče celo trofej), v temu duhu pa verjetno tudi pripravi strokovno mnenje o posegu v populacijo medvedov. Zakaj strokovnega mnenja za posege v populacijo medvedov ne pripravi Zavod za ohranjanje narave, kar bi bilo popolnoma logično, in velja za vse druge vrste, samo za velike zveri ne, saj so zavarovane živalske vrste del ohranjanja narave in niso lovne vrste. Ureditev, po kateri strokovno mnenje pripravi Zavod za gozdove, ki tudi ima odločujočo besedo, če ima Zavod za ohranjanje narave drugačno stališče, kaže na to, da se medvedi dejansko še vedno tretirajo kot lovna vrsta, kot vrsta, ki prinaša lovcem in tudi Zavodu za gozdove velike dobičke.

Že dolgo je tudi znano, da nasilje povzroča samo nasilje in jasno je, da je pobijanje velikih zveri veliko nasilje, ki zelo škodi razvoju Slovenije in krši ustavo, saj nasilje nad živalmi ne more ustvarjati možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Ubijanje živih bitij v nobenem primeru ne more biti del kulture v Sloveniji, nasprotno, ubijanje živih bitij vodi Slovenijo v brezno propada, pri čemer seveda ni za odveč omeniti, da je po ustavi prepovedano vsakršno spodbujanje k nasilju. Izpodbijana pravna akta nesporno spodbujata vsaj posredno nasilje nad živimi bitji. Oba sporna akta tudi kršita ustavo v tistem delu, ko ta določa, da mora država skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva, saj omogočata uničevanje naravnega bogastva in ne ohranjanje, odstrel medvedov namreč pomeni uničevanje in ne ohranjanje.

Spoštovani, na podlagi navedenega vas torej pozivam, da ukrenete vse potrebno, da se preprečijo nezakonitosti, predvsem pa nezakonit odstrel medvedov in vsled tega:

• sporno uredbo v izpodbijanem delu razveljavite
ter
• zadržite izvajanje spornega pravilnika in naložite ministru za okolje in prostor, seveda vse v okviru svojih zakonskih pooblastil, da omenjeni pravilnik takoj razveljavi.

Sprejetje obeh spornih pravnih aktov je Sloveniji že povzročilo škodo. Zato bo javnost o problematiki letošnjega odstrela medvedov obveščena, obveščeni bodo po potrebi tudi ustrezni organi EU ali drugi. Vprašanje je, kako bo na kršitev evropske direktive reagirala EU oz. njen pristojni organ. Da pa se prepreči še nadaljnja škoda, vas pozivam, da predlagane ukrepe izvedete takoj, in to na prvi naslednji seji vlade, in me o tem obvestite.

Ker gre tukaj za pobudo splošnega pomena v smislu 45. člena ustave, vas pozivam, da me v vsakem primeru o reševanju celotne zadeve obvestite.

Lep pozdrav.