ga. Marija Lukačič, ministrica
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 58
1000 Ljubljana

Senovica, 16.2.2006

Zadeva: pobuda za odpravo subvencij tistemu delu kmetijstva, ki uničuje okolje in živali (pobuda v smislu 45. člena ustave)

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice. Pooblastilo prilagam.

I. Stanje narave v Sloveniji je zelo slabo. Voda in zrak sta bolj ali manj zastrupljena, prst v zemlji umira, rastlinski svet je vedno bolj bolan, kar velja tudi za živali. Tudi s človekom ni nič bolje.

Zelo pomembno vlogo v uničevanju oz. ogrožanju narave, živali in ljudi ima kmetijstvo.

Konvencionalno poljedelstvo, ki prideluje rastlinsko hrano za potrebe človeka in živali, uporablja veliko umetnih gnojil, pesticidov in drugih strupenih snovi. Vse te snovi zastrupljajo zemljo, zrak in vodo. Preko rastlinskih živil, ki so produkt tega poljedelstva, strupi prihajajo tudi v živali in seveda v ljudi. Znanstveniki ugotavljajo, da je človek vedno bolj zastrupljen. Zemlja je vedno manj sposobna dajati hrano ljudem oz. živalim.

Bolj kot konvencionalno poljedelstvo uničuje naravo masovna živinoreja. Živinorejske farme proizvedejo dnevno velike količine urina in iztrebkov. Ti odpadki pronicajo v tla in se izpirajo v reke in jezera, kar povzroča v vodah povečane količine nitratov, fosfatov, amonijaka in raznih bakterij. To ubija živali in rastline v vodi. Pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane 15 kg gnojevke. Vsebovani nitrat uničuje podtalnico. Izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov. Govedo proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin, ki so potrebne za živinorejo. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%, tretjino vseh surovin porabi masovna živinoreja. Masovna živinoreja porabi 50% vse pitne vode, za proizvodnjo enega kilograma mesa porabijo povprečno 100 krat več vode kot za en kilogram žita ali zelenjave. Tako se recimo porabi za 1 kg krompirja 150 litrov vode in za 1 kg govejega mesa 32.000 litrov vode. Poleg vsega tega se porabi velike količine energije za transport, hladilnice za meso in podobno, kar vse dodatno negativno vpliva na naravo. Vse to velja smiselno tudi za Slovenijo. Čeprav so znani negativni učinki masovne živinoreje, se planira še večja poraba mesa, kar pomeni še več uničenja.

Živali v masovni živinoreji neizmerno trpijo, kar velja tudi pri prevozih v klavnice. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Živali so oropane svojega dostojanstva in pravic ter zlorabljene kot nobeno drugo živo bitje.

Vendar pa meso ne uničuje samo narave in živali, uničuje tudi človeka. Znanstveno je dokazano, da je meso škodljivo in da povzroča oz. je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak. Meso škoduje kostem, povzroča depresije, škodilo pa naj bi tudi inteligenci. V zadnjem času je bilo odkrito celo to, da človekovo telo prek imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Očitno gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Tudi za mleko se ugotavlja, da je škodljivo živilo.

II. Po 72. členu Ustave RS ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, država skrbi za zdravo življenjsko okolje, varstvo živali pred mučenjem pa ureja zakon. Po 74. členu ustave RS se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.

III. Konvencionalno kmetijstvo, predvsem živinoreja, zaradi svojih negativnih učinkov, obrazloženih v točki I., ne more biti v javno korist. Dokazani negativni posegi tega kmetijstva v naravo, živali in ljudi kršijo pravico do zdravega življenjskega okolja, uničujejo naravo, ogrožajo zdravje ljudi in živali ter povzročajo nepredstavljivo trpljenje živali, tako na farmah kot v naravi. To kmetijstvo ima velik delež v splošno slabšajočem stanju sveta oz. Slovenije in je zato v nasprotju z ustavo. V britanski medicinski reviji Lancet je bilo zapisano, da so vse nove infekcijske bolezni v zadnjih 20 letih prišle iz področja živali. To pove vse o masovni živinoreji, ki je očitno tempirana bomba. Tudi vzrok ptičje gripe leži v masovni živinoreji, saj virus izvira iz tega področja. Če ne bi bilo masovne živinoreje, je velika verjetnost, da sploh ne bi bilo te bolezni, seveda pa tudi mnoigih drugih ne. In se ne bi pobijalo nedolžnih živali, ki so pri vsem tem glavna žrtev napačne kmetijske oz. družbene politike. Prav tako ne bi umirali ljudje, kot se to sedaj dogaja, kakšne razmere pa bo to umiranje imelo, pa ni nikomur jasno, vsekakor bo zelo hudo. In to v glavnem zaradi masovne živinoreje. Oblastniki na ta način, torej z napačno kmetijsko politiko, žrtvujejo živa bitja, tako živali kot ljudi za dosego svojih interesov oz. dobička. Zaradi vsega tega tečejo na Zemlji potoki krvi in seveda tudi v Sloveniji.

IV. Velik del tega “uničevalnega” kmetijstva je podprto z državnimi subvencijami. Gre za javna sredstva, ki jih plačujemo vsi državljani. Očitno je, da to kmetijstvo ni sposobno z lastnimi prihodki eksistirati in potrebuje denarna sredstva – subvencije od zunaj. Subvencije umetno znižujejo ceno kmetijskih pridelkov, npr. mesa, pri čemer je kršeno tudi temeljno družbeno načelo, da povzročitelj plača. V ceni mesa oz. mleka bi morali biti zato zajeti vsi stroški produkcije, tudi okoljska škoda, škoda na zdravju ljudi in živali, stroški morjenja živali in podobno, to ceno pa bi moral plačati naročnik, to pa je potrošnik.

V. Javna sredstva, kamor spadajo tudi subvencije “uničujočemu” kmetijstvu, se po našem mnenju lahko uporablja samo za tiste dejavnosti, ki ne škodujejo naravi, živalim in ljudem. Državne subvencije, predvsem za masovno živinorejo, in z njo povezane dejavnosti so škodljive, saj omogočajo oz. sodelujejo, kot že navedeno, pri uničevanju narave, živali in ljudi. Zato je potrebno te subvencije odpraviti in ta denar porabiti za namene, ki niso nasprotni ustavi.

V. Omenjene subvencije bi se lahko med drugim uporabile za tip kmetijstva, ki ne uničuje narave, ne povzroča bolezni in trpljenja živali. Ta tip kmetijstva je zelo podcenjen, čeprav je to edina pot za zdravo hrano in preživetje ljudi.

VI. Mnogi so že spoznali, da tako ne gre več naprej in predlagajo reforme. Tudi Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice meni, da je potrebno čimprej priti do reforme subvencij in zato predlaga, da se subvencije, namenjene za “uničujoče” kmetijstvo, odpravijo, prihranjena sredstva pa namenijo za dobro narave, živali in ljudi, npr. za tisti del kmetijstva, ki ne uničuje okolja, živali in ljudi.

VII. Spoštovana ga. ministrica, predlagamo, da storite vse, kar je v Vaši moči, da se naš predlog realizira. Predlagamo pa tudi, da nam omogočite, da Vam osebno še bolj podrobno predstavimo to pobudo.

Hvala in lep pozdrav.

V vednost:
• Predsednik Republike Slovenije