Upravna enota Nova Gorica
Trg E. Kardelja 1
5000 Nova Gorica
21.8.2006
Zadeva: pritožba Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva (v nadaljevanju: drustvo), ki ga zastopa odvetnik Vladko Began iz Senovice 10a, 3240 Šmarje pri Jelšah zoper odločbo naslovnega organa št. 215-149/2006-5-5 z dne 4.8.2006
Spoštovani!
Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju: upravni organ) je izdala odločbo oz. dovoljenje št. 215-149/2006-5-5 z dne 4.8.2006, s katerim dovolil Športno kulturnemu turističnemu društvu Levpa (v nadaljevanju: ŠKTDL) izvedbo javne prireditve “Mušje dirke s plesom in srečelovom” dne 6.8.2006 v Športnem parku v Levpi in okolici Bizjakov.
Društvo vlaga zoper navedeno odločbo pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnih predpisov, kršitve pravil postopka in nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da naslovni organ pritožbo obravnava in izpodbijano odločbo odpravi, v nasprotnem primeru pa pritožnik predlaga, da naslovni organ pritožbo posreduje instančnemu organu, temu pa se predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Odločba se naj odpravi v delu, ki se nanaša na mušje dirke in ne na ples s srečelovom. V vsakem primeru pa se pritožniku priznajo priglašeni stroški, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev:
1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ dovolil prireditev “Mušje dirke s plesom in srečelovom”, glede mušjih dirk s posebnimi pogoji, ki so navedeni v 4. točki izreka.
2. Odločba je v izpodbijanem delu zmotna in pravno napačna in to iz razlogov, ki sledijo v nadaljevanju.
3. Upravni organ je društvu priznal status stranke oz. stranskega udeleženca v predmetnem postopku. To pomeni, v skladu s 43. členom ZUP-a, da ima društvo enake pravice kot jih ima ŠKTDL. Nadalje to tudi pomeni, da ima društvo pravico, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP-a). Ker društvu ni bilo omogočeno, da bi se izjasnilo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki terja sama po sebi odpravo odločbe v izpodbijanem delu (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP-a).
4. Upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da v konkretnem primeru ne gre za nasprotujoče si interese, zato je odločil na podlagi dejstev in dokazov, izkazanih v postopku izdaje dovoljenja za javno prireditev. Trditev, da v konkretnem primeru ne gre za nasprotujoče si interese, v postopku ni izkazana oz. potrjena. Celo nasprotno, v vlogi z dne 31.7.2006 je društvo navedlo, da sklepa, da se bodo, glede na dogajanje v letu 2005 na enakih dirkah, izvedla bolj ali manj nehumana in tudi nezakonita ravnanja z osli in da zato obstaja sum, da bo tudi v letu 2006 prišlo na mušjih dirkah do ravnanj, ki so v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali oz. so po tem zakonu prepovedana. Nadalje je društvo v vlogi navedlo, da lahko pride celo do kaznivega dejanja mučenja živali in to zaradi ravnanj na dirkah oz. celo do ničnosti odločbe zaradi tega, ker bi odločba lahko povzročila kakšno ravnanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Interes ŠKTDL je, kot je to razvidno iz obrazložitve odločbe, da se mušje dirke izvedejo, interes društva pa je, da se mušje dirke ne izvedejo, kajti sklepati je, vsaj iz predhodnih dirk. npr. iz dirke 2005, da bo prišlo do ravnanj v zvezi z živalmi, ki so prepovedana po Zakonu o zaščiti živali ali so celo mučenje po Kazenskem zakoniku. Gre torej za dva nasprotujoča si interesa. Posebej je potrebno tukaj še navesti, da bi društvo, po pregledu celotne spisne dokumentacije, če bi mu bila dana ta možnost (točka 3 te pritožbe), posebej pa še soglasja veterinarskega upravnega organa, na sami obravnavi bilo izrecno proti mušjim dirkam, ne pa seveda proti celotni prireditvi. Zato gre v tem primeru za zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar terja tudi odpravo odločbe glede mušjih dirk.
5. Upravni organ je v svoji odločbi omenjal 22. člen Zakona o veterinarstvu. Društvo meni, da 22. člen Zakona o veterinarstvu že nekaj časa ne velja več, saj je bil črtan iz omenjenega zakona in ne more biti pravna podlaga v okviru tega postopka. Zato tudi ne more biti ta člen pravna podlaga za dovolitev mušjih dirk (dirk oslov), kar tudi pomeni, da upravni organ sploh ni navedel pravne podlage, ki dovoljuje sporne dirke. Sporne dirke torej v okviru odločbe nimajo materialne pravne podlage za izvedbo. Zato je podan pritožbeni razlog iz 1. točke 1. odstavka 237. člena ZUP-a.
6. Upravni organ je izdal odločbo, ki se sploh ne more izvršiti. Namreč, odločba se lahko izvrši, ko postane dokončna oz. izvršljiva. Če še teče pritožbeni rok, se odločba ne more izvršiti, razen če je določeno, da pritožba ne zadrži izvršitev. V konkretnem primeru ni določeno, da pritožba zadrži izvršitev, zato se odločba še ne more izvršiti. To konkretno tudi pomeni, da se prireditev dne 6.8.2006 sploh ne more izvesti, niti teoretično, ker odločba tega dne še ni dokončna oz. izvršljiva oz. niti teoretično ne more biti, ker pritožba na zadrži izvršitve, od dneva izdaje odločbe do dneva pa izvedbe prireditve pa je samo 2 dni, moralo pa bi biti minimalno 15 dni, pa še pritožba v tem času ne bi smela biti vložena. Odločba se torej niti teoretično ne more izvršiti, torej zakonito izvesti javne prireditve, med drugim mušje dirke, ker dovoljenje ni dokončno. Z dokončnostjo pa lahko stranka prične izvrševati pravico (člen 224 ZUP-a), v konkretnem primeru pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj v obliki sporne prireditve. Tako je prišlo do velikih kršitev pravil postopka in je to razlog za odpravo odločbe v spornem delu.
7. Iz slik iz javnih medijev (npr. članek v Mladini z dne 12.8.2006 z naslovom En osel za tri prašiče), je razvidno, da je prišlo do mučenja živali oz. vsaj do prepovedanih ravnanj po Zakonu o zaščiti živali (npr. slike št. 4 in 5). Iz slik je razvidno nepravilno ravnanje z živalmi, ko nekdo vleče osla, na katerem je jezdec. Takšno ravnanje je mogoče opredeliti kot surovo ravnanje v smislu Kazenskega zakonika (člen 342) ali pa vsaj kot natezanje, ki je prepovedano po 15. členu Zakona o zaščiti živali in je prekršek. Ker so imeli jezdeci oz. udeleženci s seboj tudi palice, so verjetno tudi tepli oz. udarjali živali, kar je prepovedano v smislu že omenjenega zakonskega določila in je tudi prekršek, če že ne surovo ravnanje in kaznivo dejanje. Na prireditvi so živali (osli) doživljale tudi strah oz. stres, saj so bile priganjanje k dirkanju oz. tekmovanju oz. čim hitrejšemu teku, kar ni značilno za njihovo vrsto, bile so pod velikim stresom in obremenitvijo zaradi velike množice ljudi in velikega hrupa, bile so preobremenjene, ker so jih istočasno vlekli in jezdili. Zaradi strahu, velike množice ljudi in velikega hrupa, ki so ga povzročali ljudje in zvočne naprave ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjenja, so živali trpele (5. člen Zakona o zaščiti živali), kar tudi pomeni, da je prišlo do kaznivega dejanja mučenja živali v izvršitveni obliki nepotrebnega povzročanja trpljenja. Jasno je, da je bilo navedeno trpljenje živali nepotrebno, saj so takšne prireditve namenjene izključno zabavi ljudi in ne nekim objektivnim potrebam ljudi, ki se ne bi mogle drugače doseči. Za zabavo ljudi ni potrebno, da bi živali morale trpeti, obstaja mnogo drugih načinov zabave, kjer ni potrebno sodelovati živalim in jih med drugim tudi poniževati z dejanji, ki so izven vsake etike.
Seveda je takšno ravnanje z živalmi kršilo tudi veterinarsko soglasje in izrek izpodbijane odločbe, kjer je govora, da mora organizator prireditve omogočiti dobro počutje oslov. Če je bilo živali strah, če je bilo okoli njih mogoče več tisoč ljudi, če je bila v okolju dovoljena celo čezmerna obremenitev s hrupom, če so bile živali preobremenjene, če so jih udarjali in natezovali, se iz njih norčevali, saj vemo, kakšen status na žalost uživajo osli pri večini ljudi, se postavi upravičeno vprašanje: ali so se osli na prireditvi dobro počutili?
8. S tem je pritožba utemeljena. Seveda je v tej pritožbi govora o sumu storitve kaznivih dejanj in prekrškov in ne gre za pravnomočno ugotovljena kazniva dejanja oz. prekrške.
9. Če ni pogojev za odpravo odločbe v izpodbijanem delu, je potrebno smatrati to pritožbo kot predlog, da se izreče odločba za nično (2. in 3. točka 1 odst. člena 279 ZUP-a). Iz dosedanjih navedb namreč jasno izhaja, da bi lahko izdana odločba povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu oz. do kaznivih dejanj je tudi prišlo oz. je sploh ni mogoče izvršiti, ker v času izvedbe sporne prireditve sploh ni mogla biti, niti teoretično, dokončna in s tem izvršljiva.
