V Sloveniji še vedno odmeva zakonska določba, da morajo vozniki motornih vozil tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi V zvezi s tem je zanimivo, da je v Sloveniji voznik kaznovan, če nima podnevi prižganih zasenčenih luči, v Italiji pa, če jih ima. Ker med Italijo in Slovenijo ni pomembnih razlik v svetlobi, se postavi vprašanje, ali ima prav Italija ali Slovenija? Ali imata lahko obe državi prav v tem primeru?
Ker je domnevati, da obe državi delujeta za blaginjo ljudi, vsaj za slovensko bi glede na ustavo bilo mogoče trditi, da ima to dolžnost, saj npr. vlada priseže, da bo z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije, se postavi vprašanje, katera rešitev je proti blaginji ljudi? Ta, ki jo je sprejela Slovenija, ali ona druga?
Rešitev, ki jo je sprejela država Slovenija, mogoče skriva v sebi pomembno sporočilo državljanom. Mogoče želi država sporočiti državljanom, da je ona nad dnevno svetlobo, torej nad naravo. Mogoče je država na ta način demonstrirala prebivalcem Slovenije svojo veliko, vedno bolj neomejeno moč, ki jo ima nad njimi. Če se namreč bolj poglobljeno pogleda še druge državne predpise, je mogoče najti mnogo določb, ki z blaginjo Slovenije nimajo dosti skupnega. Ali se njena neomejena moč ne kaže tudi v primeru varnostnih trikotnikov; enkrat eni trikotniki, nato pa drugi. Stari ne veljajo več, čeprav so bili včeraj zakoniti, so danes nezakoniti! Ali je to prispevek Republike Slovenije novemu svetovnemu redu?
Zelo čudno je, da pri isti ustavi in v enakih dejanskih okoliščinah velja enkrat ena rešitev, drugič pa druga, v bisvu nasprotna. Enkrat eni trikotniki, drugič drugi. Enkrat vožnja brez zasenčenih luči, drugič z njimi. In če se to zadnje ne spoštuje, sledi kazen. Ali ne gre za samovoljo države? Samovolja države pa je vse tisto, kar ni za blaginjo Slovenije.
Država je izdala rudi zloženko o novostih za varnost cestnega prometa z naslovom Premalo nas je, da bi umirali na cesti. Če bi nas bilo dovolj, pa bi lahko umirali na cesti? Ali je to logika države?
Objava: Delo, 23.6.1998.
