Po šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih so mladi tokratni dan slovenske hrane (18. november) začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Zajtrk, ki je bil postrežen približno 300.000 otrokom, je potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan! in bil sestavljen iz mleka, medu, masla, kruha in jabolki oz. drugim sadjem lokalnega porekla.
Dobro je, da država, pod okriljem katere poteka tradicionalni slovenski zajtrk, skrbi za prehrano otrok. Samo po sebi se razume, da mora država skrbeti, da dobijo otroci zdravo in varno hrano, seveda tudi v okviru omenjenega zajtrka, kajti otroci kot seveda tudi odrasli, imajo pravico do varne in zdrave hrane. Ob tem pa se postavi vprašanje, ali so vse sestavine slovenskega zajtrka res zdrave in varne. Vsekakor tega ni mogoče reči za mleko in maslo, ki sta živili živalskega izvora. Za ta živila je namreč dokazano, da so rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni: od raka, bolezni srca in ožilja do diabetesa, demence … Zaradi omenjenih bolezni umre veliko ljudi, obolevnost in zdravljenje pa pomenita čedalje večjo obremenitev za zdravstveno blagajno. Mnoge raziskave izrecno za mleko ugotavljajo, da je škodljivo za ljudi, saj je povezano z mnogimi zdravstvenimi težavami, kot so holesterol, kosti in prostata, akne in alergije … Ali je potem mleko zdravo in varno? Seveda to velja tudi za maslo? Če ni, zakaj potem država ne poskrbi, da se mleko ne bo nahajalo v tradicionalnem slovenskem zajtrku – kar velja tudi za maslo. Ali je lahko zdravo nekaj, kar je pridobljeno s trpljenjem živali? Krave so namreč stroji za pridobivanje mleka in njihovo življenje je eno samo trpljenje! Zajtrk z mlekom je super dan za mlekarne, za krave pa seveda ne, temveč nov dan neizmernega trpljenja! Dan za dnem neizmerno trpljenje! Tudi po nalogu države, ki bi po ustavi morala preprečiti mučenje živali.
Mleko s svojimi produkti pa ni zdravo in varno živilo samo za ljudi in krave, temveč tudi za naravo in podnebje. Živinoreja je zelo velika onesnaževalka okolja in ima tudi izjemno velik delež v toplogrednih plinih (po neki študiji celo več kot 50%), ki uničujejo podnebje. Podnebne spremembe postajajo katastrofalne. In živila živalskega porekla, vključno z mlekom, imajo pri tem zelo veliko vlogo. Namesto da bi se odpravila živinoreja, se vodi križarska vojna proti fosilnim gorivom. Ali ne bi odprava živinoreje tudi pomembno zmanjšala porabe fosilnih goriv? Kaj je bolje in lažje: odpraviti živinorejo ali fosilna goriva?
Po zakonu ima vsakdo dolžnost skrbeti za svoje zdravje in nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. To zadnje seveda velja tudi za državo. Čudno je, da priporoča otrokom uživanje hrane, ki je dokazano škodljiva, ne samo zanje, temveč tudi za naravo in živali. Kako naj otroci skrbijo za svoje zdravje, če jih že sama država navaja na konzumacijo škodljivih živil? Zakaj država ogroža otroke? Ali želi, da so bolni? Zakaj država propagira meso in mleko, ki sta lahko pot v bolezen?
_________
Objava: Ona, 29.11.2022 in Večer, 14.12.2022.
__________
Odmev, objavljen v Večeru dne 4.1.2023:
Zajtrk z mlekom (2)
Pisma bralcev, 14.12.2022
“V šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih so mladi tokratni dan slovenske hrane (18. novembra) začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki je letos potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan!” Vlado Began iz Šmarja pri Jelšah začenja razmišljanje, ki ga je objavil v pismu bralcev. Nato pa pisec nadaljuje z razmišljanjem, da naj bi mleko sodilo med živila, ki naj bi bila rizičen faktor za mnoge civilizacijske bolezni, in se zato sprašuje, zakaj država vključuje mleko v slovenski zajtrk. Odgovor je seveda jasen, le treba je izpreči iz svoje ozkoglednosti in prebrati še kakšno raziskavo. Smernice zdrave in šolske prehrane namreč pripravljajo strokovnjaki, in ne politiki. Prav tako kot nekateri trdijo, da je mleko škodljivo, drugi pravijo, da vsebuje številne pomembne vitamine, beljakovine, esencialne aminokisline, ki jih telo ne more samo proizvesti, in navsezadnje mleko sodi med osnovne skupine živil v prehrani človeka. Seveda v zmernih količinah, kar velja za vsa živila, ne le mleko. Nadalje se sprašuje, kako je lahko mleko zdravo, če je pridobljeno s trpljenjem živali. Sem kmetovalec, živinorejec, osrednja dejavnost naše kmetije je prireja mleka. Skrbim oz. skrbimo za več deset krav molznic in poznam ime vsake krave, ki je v našem hlevu, molža pa za kravo ni trenutek neizmernega trpljenja, kot pravi pisec, kvečjemu olajšanje oz. je nujno potrebna za preprečitev bolezni vimena. Zato nikakor ne morem razumeti teh, ki trdijo, da gre pri molži za mučenje živali. Pisec tudi pravi, da ima po zakonu vsakdo dolžnost skrbeti za svoje zdravje in da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih ter da to zadnje velja tudi za državo. Zato ne čudi, če obrnem besede pisca, da država otrokom priporoča uživanje hrane, ki je dokazano pomembna v prehrani človeka, seveda v zmernih in priporočljivih količinah. Began je v svojem razmišljanju živinorejo označil še za največjega onesnaževalca. V Sloveniji smo kmetje vključeni v številne okoljsko-podnebne ukrepe, podvrženi analizam in kontrolam, bolj kot katerakoli druga panoga smo odvisni od podnebnih sprememb, od sil narave. Zakaj bi delovali proti naravi, okolju in navsezadnje proti sebi.
Težko je prepričati prepričanega, pa vendar ne razumem križanja kmetov in kmetijstva, ki smo mu priča v zadnjih letih. Namesto da bi zagovorniki okolja in zdrave prehrane spodbujali domače pridelovalce, lokalno rejo pod znanimi pogoji, nekateri zagovarjajo nadomestke vprašljivega izvora in pridelave. Lokalno (in ekološko) je idealno, pravijo, pri mleku smo Slovenci samooskrbni, žal pa še nisem slišal, da bi imela Slovenija velika rastišča mandljev, riža ali soje za pridelavo mleka ter drugih nadomestkov iz tovrstnih rastlin. Ob tem pa se mi poraja še eno vprašanje: zakaj bi morali hranila, ki so nam poznana, ki so jih poznali že naši predniki, nadomeščati z nadomestki?
Milan Unuk, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, Cirkovce
_______________
Moj odgovor, ki je bil 9.1.2023 poslan Večeru in objavljen 24.1.2023:
Zajtrk z mlekom (3)
V Večeru (4.1.2023) je bil objavljen odziv g. Unuka, podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije, na moj zapis z istim naslovom, objavljenim 14.12.2022. V odzivu je g. Unuk nanizal kar nekaj zanimivih misli. V zvezi s trpljenjem živali pravi, da molža za kravo ni trenutek neizmernega trpljenja, kvečjemu olajšanje oz. je nujno potrebna za preprečitev bolezni vimena. Seveda molža za kravo ni trpljenje, če to »molžo« opravi teliček, torej njen otrok, kar je naravno, saj je mleko namenjeno njemu; povsem nekaj drugega je strojna pa tudi ročna molža, ki jo opravi kmet, ki v njej vidi samo denar. Krave to trpljenje ves čas signalizirajo,
G. Unuk v zvezi z mlekom kot rizičnim faktorjem za mnoge bolezni omenja mojo ozkoglednost, ker po njegovem ne preberem še kakšne raziskave. Ali kot ozkogledne opredeljuje tudi na desetine znanstvenikov, ki dokazujejo škodljivost mleka? Ali naj tudi oni preberejo še kakšno raziskavo in če, katero? G. Unuk tudi pravi, da smernice zdrave in šolske prehrane pripravljajo strokovnjaki, in ne politiki. Važen je rezultat in ne kdo jih pripravlja, ta pa je viden v vedno več civilizacijskih boleznih, tudi med otroki. Zdravstvo pa je tudi zaradi tega vedno bolj obremenjeno.
Res je, da kravje mleko vsebuje številne pomembne vitamine, beljakovine, esencialne aminokisline …, kar pa je prilagojeno teličku in ne človeku, ki ima kot dojenček na voljo materino mleko – ker pa ga kasneje ne potrebuje več, ga tudi mati nima več. Zakaj bi človek potreboval nadomestke za kravje mleko (riževo, sojino … mleko), ki jih omenja g. Unuk, če pa ima vodo, ki je »alfa in omega« vseh pijač. Brez vode ni življenja, brez mleka za odrasle pa seveda je. Sicer pa, kaj naredi kmet: materi kravi odvzame telička, ga hrani s praktično ničvrednim nadomestkom, mleko, ki je »čudež« narave in je namenjeno samo njemu, pa proda tistemu, ki ga sploh ne potrebuje in mu v bistvu škodi. Kraja? Ali ne gre za neverjetno trpljenje matere krave in njega otroka, ko ju ločijo?
Pa še nekaj o živinoreji kot največjem onesnaževalcu. Seveda si tega nisem sam izmislil, temveč o tem govorijo mnogi strokovnjaki. Toplogredni plini, zastrupljanje vode, zraka, prsti, neverjetna poraba vode, izsekavanje gozdov … so pač dejstva. Verjetno g. Unuk dobro ve, koliko energije je potrebno za hlajenje mleka in drugo v postopku predelave mleka. Kam se ta energija prišteva: k sektorju živinoreje ali kam drugam? In koliko energije je potrebno za pripravo vode za pitje? Ali je to sploh mogoče primerjati? Ali ni tako, da se živinoreja s svojo škodljivostjo kar sama križa?
Kaj se zgodi, če se mleko ne ohladi? Hitro začne propadati. Ali ni to jasen znak, da je namenjeno takojšni uporabi, torej direktno od matere k otroku. Ali ni mleko samo tista tekočina, ki sploh ne vidi svetlobe, saj gre direktno iz matere v otroka? In še: ali živali hladijo mleko?
____________________
Odmev, objavljen v Večeru dne 21.4.2023:
Zajtrk z mlekom (4)
V Večeru je g. Vlado Began objavil zapis o škodljivosti mleka in mlečnih izdelkov, povezano s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki je letos potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan. Navajal je, da je mleko rizičen faktor za mnoge civilizacijske bolezni, da je pridobljeno s trpljenjem živali in ob hudem onesnaževanju okolja. V vseh točkah mu je ugovarjal g. Milan Unuk, živinorejec, in poudaril, da mleko sodi med osnovne skupine živil v prehrani človeka, da molža krav ni trpljenje, ampak olajšanje oziroma je nujno potrebna za preprečitev bolezni vimena. Seveda nič od navedenega ni res.
Pred desetimi leti sem v takratni reviji 7D objavil kolumno z naslovom Prehranski kontrarevolucionarji, v kateri sem kritiziral TSZ. Opozoril sem na marketinško prevaro, ker zajtrk s kravjim mlekom, maslom, belim kruhom in medom in z enim jabolkom za kasneje ni niti slovenski niti tradicionalen in predvsem, da takšna hrana ni zdrava. Potem sem vsako leto ob akciji TSZ objavljal članke (Večer, Delo, Dnevnik) o škodljivosti in zlaganosti TSZ in opozarjal, da bo čez leta ta nezdrava navada postala res tradicionalna in se nihče ne bo več spraševal o njenih namenih in posledicah. Pred šestimi leti sem v Delu objavil članek Kravje mleko je dobro za teličke, ki je sprožil burne in množične odzive predstavnikov mlekarske industrije, prehranskih strokovnjakov in tudi zdravnikov ter seveda ljubiteljev mleka. V njem sem naštel 24 bioloških, kemijskih, znanstvenih, epidemioloških in drugih dejstev, ki so izsledki številnih neodvisnih večkrat ponovljenih znanstvenih raziskav najvplivnejših znanstvenikov našega časa, ki so potrjeni v praksi milijard ljudi v dolgem časovnem obdobju. Članek je bil najbolj bran mnenjski članek v celem letu. Ker je polemika o škodljivosti kravjega mleka ostala brez epiloga, sem napisal knjigo Boj za resnico o kravjem mleku, v kateri sem predstavil verodostojne znanstvene dokaze, objavljene v najuglednejših znanstvenih časopisih in revijah, da si lahko vsak odgovori na vprašanje, ali je kravje mleko dobro le za teličke ali je popolna hrana za ljudi. Morda je vse to prispevalo, da se ob TSZ ne pojavljajo več ministri za zdravje, za šolstvo in za kmetijstvo ter predsednik države, kot je bil nekoč običaj.
Zgodba o kravjem mleku je pomembna iz več razlogov. 1. Zaradi splošnega prepričanja, da je kravje mleko eno najpopolnejših hranil in nujno za zdravje ljudi. To seveda ni res. Več kot 50 odstotkov (v svetu več kot 75 odstotkov) odraslih ima težave po zaužitju kravjega mleka (laktozna intoleranca), otrokom do drugega leta je dajanje kravjega mleka smrtno nevarno. Mleko in mlečni izdelki so najpogostejši prehranski alergen in so vzrok za slabokrvnost, za nenormalno strjevanje krvi, za vedenjske in druge težave. A bolj kot vse to je pomemben kazein – mlečna beljakovina, ki se je v številnih znanstvenih raziskavah dokazala kot škodljiva, celo rakotvorna, ker živalsko mleko vsebuje veliko rastnega hormona IGF-1. Mleko je na vrhu prehranske verige in kumulativno vsebuje vse, kar krave zaužijejo (nenaravno hrano, pesticide, fungicide, herbicide, zdravila, hormone, cepiva, stresne hormone in vse druge kemikalije). Veliko kalcija v mleku povzroča osteoporozo. V državah, kjer porabijo največ mleka, je največ osteoporoze. Pri nas zaužijemo povprečno 6 dcl mleka na dan in imamo 150.000 bolnikov z osteoporozo. Dokončno: kravje mleko je najpopolnejša hrana, a samo za teličke. Namen, sestava in način konzumiranja kravjega mleka so le v tem, da tele čim prej začne jesti rastline in zraste v nekaj sto kilogramov težko govedo. V kravjem mleku ni ničesar, česar ni v rastlinah. 2. Zaradi načina, kako so nastala in kako se ohranjajo ta prepričanja. Mlekarska industrija zlorablja znanstvene raziskave in prikazuje le tiste, ki jim ustrezajo, in ne navaja, da je te raziskave skoraj brez izjeme sama financirala. Vse raziskave o škodljivosti kravjega mleka ostajajo zamolčane. Mlekarski lobi je dosegel, da se to za ljudi škodljivo in nenaravno živilo promovira v strokovnih smernicah o prehrani. 3. Zaradi ?čustvene navezanosti na mleko. Na mleko smo čustveno zelo navezani, ker je to naša prva hrana. A pozor: mamino mleko je po vseh sestavinah povsem druga hrana, kot je kravje. Podobni sta si le po barvi. Navezanost na mamino bližino, toplino in mleko industrija zlorablja z reklamnimi parolami, kot so “prebudite otroka v sebi”, “potrebe po mleku nikoli ne prerastemo”, in drugimi psihološkimi triki. 4. Zaradi spoznavanja načina delovanja redukcionistične prehranske in medicinske znanosti in prepoznavanja tehnologije ustvarjanja in utrjevanja prehranskih resnic, ki niso celovite resnice. Z enakimi manipulacijami nas prehranska industrija prepričuje o koristi svojih drugih izdelkov, ki z zdravo hrano nimajo ničesar skupnega. Zato je treba poznati zgodbo o nastajanju neresnic o kravjem mleku.
Vrnimo se k otrokom. Zakaj se ta izmišljotina industrije ob izdatni podpori industrijske znanosti, politike in medijev, ki verjamejo tej prodani znanosti, vsiljuje prav osnovnošolskim otrokom? Zakaj samo osnovne šole obiskuje mlečna kraljica? Zakaj imamo dan šolskega mleka? Zato, ker je njihov nedolžni um zelo dovzeten za sprejemanje sporočil avtoritet: učiteljev, staršev, prehranskih strokovnjakov, zdravnikov. Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Otroci, očitno tudi njihovi starši, niso zmožni brati neodvisnih študij, niso zmožni predvideti dolgoročne zdravstvene škode. Za to svojo nedolžnost plačujejo strahovito ceno. Število predebelih otrok, otrok s sladkorno boleznijo tipa 2, z osteoporozo, rakom in drugimi prehranskimi boleznimi se povečuje. A to je dober posel za neko drugo industrijo.
Ivan Soče, Maribor
