Zajtrk z mlekom – super dan!

Po šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih so mladi tokratni dan slovenske hrane (18. november) začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Zajtrk, ki je bil postrežen približno 300.000 otrokom, je potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan! in bil sestavljen iz mleka, medu, masla, kruha in jabolki oz. drugim sadjem lokalnega porekla.

Dobro je, da država, pod okriljem katere poteka tradicionalni slovenski zajtrk, skrbi za prehrano otrok. Samo po sebi se razume, da mora država skrbeti, da dobijo otroci zdravo in varno hrano, seveda tudi v okviru omenjenega zajtrka, kajti otroci kot seveda tudi odrasli, imajo pravico do varne in zdrave hrane. Ob tem pa se postavi vprašanje, ali so vse sestavine slovenskega zajtrka res zdrave in varne. Vsekakor tega ni mogoče reči za mleko in maslo, ki sta živili živalskega izvora. Za ta živila je namreč dokazano, da so rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni: od raka, bolezni srca in ožilja do diabetesa, demence … Zaradi omenjenih bolezni umre veliko ljudi, obolevnost in zdravljenje pa pomenita čedalje večjo obremenitev za zdravstveno blagajno. Mnoge raziskave izrecno za mleko ugotavljajo, da je škodljivo za ljudi, saj je povezano z mnogimi zdravstvenimi težavami, kot so holesterol, kosti in prostata, akne in alergije … Ali je potem mleko zdravo in varno? Seveda to velja tudi za maslo? Če ni, zakaj potem država ne poskrbi, da se mleko ne bo nahajalo v tradicionalnem slovenskem zajtrku – kar velja tudi za maslo. Ali je lahko zdravo nekaj, kar je pridobljeno s trpljenjem živali? Krave so namreč stroji za pridobivanje mleka in njihovo življenje je eno samo trpljenje! Zajtrk z mlekom je super dan za mlekarne, za krave pa seveda ne, temveč nov dan neizmernega trpljenja! Dan za dnem neizmerno trpljenje! Tudi po nalogu države, ki bi po ustavi morala preprečiti mučenje živali.

Mleko s svojimi produkti pa ni zdravo in varno živilo samo za ljudi in krave, temveč tudi za naravo in podnebje. Živinoreja je zelo velika onesnaževalka okolja in ima tudi izjemno velik delež v toplogrednih plinih (po neki študiji celo več kot 50%), ki uničujejo podnebje. Podnebne spremembe postajajo katastrofalne. In živila živalskega porekla, vključno z mlekom, imajo pri tem zelo veliko vlogo. Namesto da bi se odpravila živinoreja, se vodi križarska vojna proti fosilnim gorivom. Ali ne bi odprava živinoreje tudi pomembno zmanjšala porabe fosilnih goriv? Kaj je bolje in lažje: odpraviti živinorejo ali fosilna goriva?

Po zakonu ima vsakdo dolžnost skrbeti za svoje zdravje in nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. To zadnje seveda velja tudi za državo. Čudno je, da priporoča otrokom uživanje hrane, ki je dokazano škodljiva, ne samo zanje, temveč tudi za naravo in živali. Kako naj otroci skrbijo za svoje zdravje, če jih že sama država navaja na konzumacijo škodljivih živil? Zakaj država ogroža otroke? Ali želi, da so bolni? Zakaj država propagira meso in mleko, ki sta lahko pot v bolezen?

_________
Objava: Ona, 29.11.2022 in Večer, 14.12.2022.

__________

Odmev, objavljen v Večeru dne 4.1.2023:

Zajtrk z mlekom (2)

Pisma bralcev, 14.12.2022

“V šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih so mladi tokratni dan slovenske hrane (18. novembra) začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki je letos potekal pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan!” Vlado Began iz Šmarja pri Jelšah začenja razmišljanje, ki ga je objavil v pismu bralcev. Nato pa pisec nadaljuje z razmišljanjem, da naj bi mleko sodilo med živila, ki naj bi bila rizičen faktor za mnoge civilizacijske bolezni, in se zato sprašuje, zakaj država vključuje mleko v slovenski zajtrk. Odgovor je seveda jasen, le treba je izpreči iz svoje ozkoglednosti in prebrati še kakšno raziskavo. Smernice zdrave in šolske prehrane namreč pripravljajo strokovnjaki, in ne politiki. Prav tako kot nekateri trdijo, da je mleko škodljivo, drugi pravijo, da vsebuje številne pomembne vitamine, beljakovine, esencialne aminokisline, ki jih telo ne more samo proizvesti, in navsezadnje mleko sodi med osnovne skupine živil v prehrani človeka. Seveda v zmernih količinah, kar velja za vsa živila, ne le mleko. Nadalje se sprašuje, kako je lahko mleko zdravo, če je pridobljeno s trpljenjem živali. Sem kmetovalec, živinorejec, osrednja dejavnost naše kmetije je prireja mleka. Skrbim oz. skrbimo za več deset krav molznic in poznam ime vsake krave, ki je v našem hlevu, molža pa za kravo ni trenutek neizmernega trpljenja, kot pravi pisec, kvečjemu olajšanje oz. je nujno potrebna za preprečitev bolezni vimena. Zato nikakor ne morem razumeti teh, ki trdijo, da gre pri molži za mučenje živali. Pisec tudi pravi, da ima po zakonu vsakdo dolžnost skrbeti za svoje zdravje in da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih ter da to zadnje velja tudi za državo. Zato ne čudi, če obrnem besede pisca, da država otrokom priporoča uživanje hrane, ki je dokazano pomembna v prehrani človeka, seveda v zmernih in priporočljivih količinah. Began je v svojem razmišljanju živinorejo označil še za največjega onesnaževalca. V Sloveniji smo kmetje vključeni v številne okoljsko-podnebne ukrepe, podvrženi analizam in kontrolam, bolj kot katerakoli druga panoga smo odvisni od podnebnih sprememb, od sil narave. Zakaj bi delovali proti naravi, okolju in navsezadnje proti sebi.

Težko je prepričati prepričanega, pa vendar ne razumem križanja kmetov in kmetijstva, ki smo mu priča v zadnjih letih. Namesto da bi zagovorniki okolja in zdrave prehrane spodbujali domače pridelovalce, lokalno rejo pod znanimi pogoji, nekateri zagovarjajo nadomestke vprašljivega izvora in pridelave. Lokalno (in ekološko) je idealno, pravijo, pri mleku smo Slovenci samooskrbni, žal pa še nisem slišal, da bi imela Slovenija velika rastišča mandljev, riža ali soje za pridelavo mleka ter drugih nadomestkov iz tovrstnih rastlin. Ob tem pa se mi poraja še eno vprašanje: zakaj bi morali hranila, ki so nam poznana, ki so jih poznali že naši predniki, nadomeščati z nadomestki?

Milan Unuk, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, Cirkovce

_______________

Moj odgovor, ki je bil 9.1.2023 poslan Večeru in objavljen 24.1.2023:

Zajtrk z mlekom (3)

V Večeru (4.1.2023) je bil objavljen odziv g. Unuka, podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije, na moj zapis z istim naslovom, objavljenim 14.12.2022. V odzivu je g. Unuk nanizal kar nekaj zanimivih misli. V zvezi s trpljenjem živali pravi, da molža za kravo ni trenutek neizmernega trpljenja, kvečjemu olajšanje oz. je nujno potrebna za preprečitev bolezni vimena. Seveda molža za kravo ni trpljenje, če to »molžo« opravi teliček, torej njen otrok, kar je naravno, saj je mleko namenjeno njemu; povsem nekaj drugega je strojna pa tudi ročna molža, ki jo opravi kmet, ki v njej vidi samo denar. Krave to trpljenje ves čas signalizirajo,

G. Unuk v zvezi z mlekom kot rizičnim faktorjem za mnoge bolezni omenja mojo ozkoglednost, ker po njegovem ne preberem še kakšne raziskave. Ali kot ozkogledne opredeljuje tudi na desetine znanstvenikov, ki dokazujejo škodljivost mleka? Ali naj tudi oni preberejo še kakšno raziskavo in če, katero? G. Unuk tudi pravi, da smernice zdrave in šolske prehrane pripravljajo strokovnjaki, in ne politiki. Važen je rezultat in ne kdo jih pripravlja, ta pa je viden v vedno več civilizacijskih boleznih, tudi med otroki. Zdravstvo pa je tudi zaradi tega vedno bolj obremenjeno.

Res je, da kravje mleko vsebuje številne pomembne vitamine, beljakovine, esencialne aminokisline …, kar pa je prilagojeno teličku in ne človeku, ki ima kot dojenček na voljo materino mleko – ker pa ga kasneje ne potrebuje več, ga tudi mati nima več. Zakaj bi človek potreboval nadomestke za kravje mleko (riževo, sojino … mleko), ki jih omenja g. Unuk, če pa ima vodo, ki je »alfa in omega« vseh pijač. Brez vode ni življenja, brez mleka za odrasle pa seveda je. Sicer pa, kaj naredi kmet: materi kravi odvzame telička, ga hrani s praktično ničvrednim nadomestkom, mleko, ki je »čudež« narave in je namenjeno samo njemu, pa proda tistemu, ki ga sploh ne potrebuje in mu v bistvu škodi. Kraja? Ali ne gre za neverjetno trpljenje matere krave in njega otroka, ko ju ločijo?

Pa še nekaj o živinoreji kot največjem onesnaževalcu. Seveda si tega nisem sam izmislil, temveč o tem govorijo mnogi strokovnjaki. Toplogredni plini, zastrupljanje vode, zraka, prsti, neverjetna poraba vode, izsekavanje gozdov … so pač dejstva. Verjetno g. Unuk dobro ve, koliko energije je potrebno za hlajenje mleka in drugo v postopku predelave mleka. Kam se ta energija prišteva: k sektorju živinoreje ali kam drugam? In koliko energije je potrebno za pripravo vode za pitje? Ali je to sploh mogoče primerjati? Ali ni tako, da se živinoreja s svojo škodljivostjo kar sama križa?

Kaj se zgodi, če se mleko ne ohladi? Hitro začne propadati. Ali ni to jasen znak, da je namenjeno takojšni uporabi, torej direktno od matere k otroku. Ali ni mleko samo tista tekočina, ki sploh ne vidi svetlobe, saj gre direktno iz matere v otroka? In še: ali živali hladijo mleko?

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*