Svetovni dan varstva živali in kmetijsko ministrstvo

Ob svetovnem dnevu živali, ki se obeležuje 4. oktobra, se lahko človek vpraša, ali se je položaj živali v Sloveniji od prejšnjega 4. oktobra kaj izboljšal ali je še vedno tako slab kot pred enim letom. Ali se je zgodilo kaj pomembnega v korist živali v zadnjem letu? Odgovor je jasen: ne in to ne glede na to, da so bile v tem času sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o zaščiti živali. Položaj živali je izjemno slab, živali so še vedno brez pravic, ki bi ščitile njihovo življenje in dostojanstvo. Z njimi lahko človek počenja praktično karkoli, predvsem pa tisto, kar določi vladajoča elita preko formalnih organov oblasti. Ker so ti organi sestavljeni iz lovcev, mesojedcev, ljubiteljev raznih prireditev, ki so v škodo živali … vse to teče dalje, saj ti nočejo prepovedati teh dejavnosti. Trpljenje živali se nadaljuje.

LOV

Lovci po ukazu države letno še vedno pomorijo več kot 100.000 živali, med njimi tudi desetine medvedov, ki so zaradi svoje ogroženosti tudi mednarodno pravno zavarovani. Čeprav je znanstveno dokazano, da lov povečuje število živali, saj se vrsta pred izumrtjem brani z več rojstvi, in čeprav obstajajo drugi načini regulacije rojstev živali, če bi bilo teh res preveč, potoki krvi tečejo dalje. Dejstvo, da ima narava v sebi vse mehanizme, s katerimi uravnava število živali na nekem področju, kar je tudi znanstveno potrjeno, lovcev in države ne zanima. Tudi ribolov pušča za sabo potoke krvi.

 KLAVNICE

Še večji masaker kot pri lovu se dogaja v klavnicah – v njih v Sloveniji letno pomorijo več kot 35 milijonov nedolžnih živali, po vsem svetu več kot 50 milijard, z vodnimi živalmi vred pa tisoče milijard. Kot ima znanost pomembno vlogo pri lovu, ima tudi pri mesu in drugih živilih živalskega porekla – dokazuje namreč, da je meso zelo škodljivo, kar velja tudi za druga živila živalskega porekla. Kljub neizpodbitnim dokazom o škodljivosti pa klavnice še vedno obstajajo. Najboljše »zdravilo« za vse to je prehrana rastlinskega izvora, ki je seveda sama po sebi neškodljiva. Brez živinoreje bi lahko z lahkoto nahranili vse ljudi na svetu. Ne trpijo in umirajo torej samo živali, temveč tudi ljudje, ki uživajo meso, mleko … Nenazadnje pa »umirata« še narava in podnebje, saj je živinoreja dokazano eden največjih uničevalcev klime in okolja. Vse to ve tudi država, pa ne ukrepa – očitno želi, da se uničevanje živali, narave in ljudi nadaljuje.

POSKUSI NA ŽIVALIH

Podobno se dogaja pri poskusih na živalih, kjer v Sloveniji in po svetu mučijo milijone živali. Čeprav izsledkov teh poskusov ni mogoče prenesti na ljudi, saj živali reagirajo drugače kot človek, se ti poskusi na veliko odvijajo v medicini, kjer iščejo zdravila za bolezni, ki jih povzroča uživanje npr. mesa. Živali so torej dvakrat žrtve: prvič, ko jih človek poje, in drugič, ko na njih delajo poskuse, da bi našli zdravilo, ki bi ozdravilo tistega, ki je pojedel žival in zato zbolel. Absurdno.

Seveda pa poleg opisanega obstaja še mnogo drugih zlorab živali. Konjske dirke, razstave živali, prireditve, na katerih morajo sodelovati tudi živali … so prav tako v nasprotju z interesi živali. Gre samo za izpolnjevanje sebičnih interesov ljudi, ki v njih ne vidijo živega bitja z dušo, temveč samo uporaben predmet.

KMETIJSKO MINISTRSTVO

Ob letošnjem dnevu varstva živali se je oglasilo kmetijsko ministrstvo, ki v svojem sporočilu za javnost med drugim piše:

– Etika ravnanja z živalmi se danes odraža tudi v zakonodaji številnih držav. Evropska unija je na tem področju v mnogočem vodilna.

– Tudi v Sloveniji smo v našo zakonodajo že lani zapisali, da so živali čuteča bitja.

– Vsak posameznik mora razumeti, kaj pomeni trpljenje živali, in se truditi, da ga ne povzroča.

– Nadvse pomembno je tudi, da se sočutna misel razvija že pri mladih. Vse to lahko dosežemo z učenjem odnosa do živali že v otroštvu, v okviru družine, vrtca, šole, znotraj lokalnih skupnosti in, najpomembnejše, z lastnim zgledom. – Kdor je sočuten do živali, bo takšen tudi do sočloveka.

Vse to so lepe besede, toda stvarnost za živali je drugačna. Kakšna je etika ravnanja z živalmi, ki se odraža v zakonodaji številnih držav, je razvidno, če človek pogleda v klavnico, gre v gozd, kjer lovci morijo nedolžne živali, ali pokuka v raziskovalne laboratorije, kjer na veliko mučijo živali. Očitno za zakonodajo vse te živali niso čuteča bitja, kajti če bi bila, potem bi zakonodaja vse to prepovedala. Ali je v Sloveniji drugače kot v drugih državah?

Če ministrstvo pravi, da mora vsak posameznik razumeti, kaj pomeni trpljenje živali in se truditi, da ga ne povzroča, bi morali biti oni prvi, ki bi to uresničili. Kajti, kar pričakuješ, da storijo drugi, stori ti prvi, je zlato pravilo. Ali to ne velja tudi v delovanju državnih organov? Ali ministrstvo razume, kaj pomeni trpljenje živali? Stanje živali, ki grozljivo trpijo in umirajo v mukah, jasno kaže, da ne. Če bi, potem bi to v okviru svojih pristojnosti preprečilo. Država s svojimi pravnimi akti legitimira in dovoljuje neetično ravnanje z živalmi. Zakaj? Komu služi?

Seveda je pomembno, da se sočutna misel do živali razvija že pri mladih. In kaj je naredila država v tem smislu? Lovci hodijo po osnovnih šolah in otrokom sugerirajo svoj krvavi odnos do živali, šolske kuhinje so polne mesa in drugih živil živalskega izvora, šolski kurikulum se ne distancira od klavnic, farm, lova, ribolova … in če govori o živalih, govori s stališča nasilne antropocentrične logike. Po eni strani govori o etiki in sočutju do živali, po drugi pa podpira ravnanja, ki so proti temu. Ali ni to svetohlinsko?

BESEDE IN DEJANJA

Eno so besede, drugo pa dejanja. Kmetijsko ministrstvo je dokazalo, da lepo govori, toda njihova dejanja so nekaj drugega. Govorijo o sočutju do živali, sami pa podpirajo nesočuten odnos do živali, za katere dobro vedo, da so čuteča bitja. Za njih so živali čuteča bitja očitno bolj ali manj samo na papirju.

Vprašanje živali je eno ključnih vprašanj družbe. Dokler se bo živalim godilo slabo, je vprašanje, kako se bo godilo ljudem, kajti, kar človek seje, to žanje. To je vedno bolj vidno. Zato je potrebno spremeniti smer in v etiko vključiti tudi živali in druge dele narave.

Objava: 5 D, november 2021.

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*