V reviji ONA (14.8.2012) je bil objavljen odgovor Zveze društev kasaške centrale Slovenije na pismo go. Müller o kasaških dirkah v Ljubljani, kjer je na tekmovalni stezi umrl eden izmed konjev.

Med drugim je kasaška centrala zapisala, da smrt konja obžaluje, vendar ta smrt ni bila posledica grobega ali nepravilnega ravnanja, temveč splet nesrečnih okoliščin, kar se vse pogosteje dogaja tudi drugje, npr. smrti športnikov na raznih tekmovanjih. Primerjava smrti konja in človeka na tekmovališču je zelo nepoštena in trik nasprotnikov živali, ki želijo na ta način odvrniti pozornost od svojih neetičnih in tudi nezakonitih ravnanj. Namreč, vsak športnik se je svobodno odločil za tekmovanje in s tem tudi za morebitno smrt na tekmi, med tem ko to ne velja za konje – ti so bili v tekmovanje prisiljeni. Nobeden, prav nobeden konj ne bi šel iz svoje svobodne volje tekmovati na kasaške dirke in pri tem strahotno trpeti. Pa mogoče še umreti! Tekmovalni konji so sužnji, ki na stezi umirajo zaradi nasilja ljudi in ne svobodna bitja, ki bi na tekmovanju izdihnila v okviru svoje ljubezni do tekmovanja.

Na kasaških dirkah so sodniki, ki preverjajo tudi odnos voznika do konja in če ta ne upošteva pravil, je kaznovan, pravi kasaška centrala. Še en poceni trik. Eno so pravila, ki so si jih v svojo korist, ne v korist konjev, napisali kasači, drugo so državni zakoni, ki opredeljujejo odnos ljudi do živali in so jih tudi kasači dolžni spoštovati. Tudi če kasači sami sebi dovoljujejo udarjanje oz. bičanje konj, še to ne pomeni, da to dovoljuje tudi Zakon o zaščiti živali. Ta udarjanje konj v 15. členu izrecno prepoveduje in to smatra kot prekršek. Bičanje konjev je stalnica na kasaških dirkah, uporaba brzde, ki konju s svojo ostrino v ustni votlini povzroča bolečine, lahko zelo hude, ovira dihanje in požiranje sline, prav tako. Dr. Robert Cooke je objavil podrobno študijo o učinku brzde na konjevo psihofizično stanje, pri čemer pravi, da je brzda zloraba konja in lahko povzroča več kot 100 psihofizičnih težav. Da ne omenjam za konje nenaravnega koraka kasa, ki ga konj sprejme samo zaradi nasilja ljudi in ne iz svoje svobodne volje. Kaj bi bilo, če bi konji z nasiljem kasaško centralo prisilili v »galop«, ki je naraven način teka za konje in nenaraven za človeka. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je zlato pravilo. Če bi veterinarska inšpekcija delovala pravilno, bi »preprečila« te dirke, saj se na njih povzroča konjem nepotrebno trpljenje, kar je celo vsebina kaznivega dejanja mučenja živali.

Kasaška centrala upa, da se bo predsednik države odzval povabilu na kasaško tekmo. Če bo predsednik res prišel na kasaško dirko, bo to pomenilo, da namerno podpira kršenje Zakona o zaščiti živali, kajti predsednik mora po uradni dolžnosti vedeti, kakšno trpljenje konjev se dogaja na teh dirkah.

Kasaške dirke so poleg klavnic, farm, lova in poskusov na živalih eno najbolj krutih ravnanj z živalmi, ravnanj, ki spadajo v najbolj temne plasti Slovenije. Država ima polna usta besed o zaščiti živali, ko pa je potrebno to dokazati, pa se večina funkcionarjev »poskrije«.

Objava: Ona, 11.9.2012 in skoraj isti tekst tudi v Večeru, 18.8.2012.