Potoki krvi v laboratorijih

Potoki krvi ne tečejo samo v gozdovih in klavnicah, temveč tudi v poskusnih laboratorijih. Po vsem svetu vsako leto mučijo in ubijejo najmanj petsto milijonov živali, v Sloveniji pa več tisoč. Miši, podgane, mačke, opice … so vsak dan pod drobnogledom znanstvenikov, ki trdijo, da so poskusi na živalih etično sprejemljivi, naj bi koristili človeku in zato preprečili veliko človeškega trpljenja in smrti.

Koliko prenese živalsko življenje, preskušajo tako, da živali operirajo z narkozo ali brez nje, prašičem dajejo raztopino pralnih praškov, dokler ne poginejo, mačkam prekinejo očesne mišice in jim vstavijo elektrode v očesne votline, da se morajo znajti s škiljenjem, psom uničijo prsnico in odklopijo glavno arterijo, da se jim ustavi srce in umrejo, presajajo glave … Predstavljajmo si, kako zaradi bolečin trpijo opice, ko jim vstavijo jeklene sonde v možgane in jim vbrizgajo kemične snovi, ali kako delujejo nekatere strupene snovi, ki jih dajo živalim, te pa nato pogosto več ur trpijo zaradi krčev, krvave driske …, dokler jim ne poči želodec. Ali ne velja zlato pravilo tudi za poskuse na živalih? Načini mučenja živali so raznovrstni in presegajo celo krutost ljudi v srednjem veku. Dr. Schmidt iz Združenja zdravnikov proti poskusom na živalih meni: »V najbolj temačnem srednjem veku niso počenjali na ljudeh takšnih grozodejstev, kot jih počenjajo danes na živalih po svetu …«

Poskusi se upravičujejo s tem, da so koristni za blagor ljudi, na primer za odkritje zdravila proti raku. Dr. Bross (NCI) pravi: »Z znanstvenega stališča je treba ugotoviti, da se je to, kar imenujemo model raziskave rakastih obolenj z uporabo poskusov na živalih, izkazalo za popoln spodrsljaj. /… / Nešteto milijonov živali, ki so bile umorjene zaradi iskanja zdravila proti raku, je bilo žrtvovano zaman.« Po mnenju nevrokirurga Maxwella vivisekcija ne vzdrži temeljite etične in znanstvene presoje, saj živali niso model, ki bi omogočal samodejno sklepanje na človeka. Čeprav je bilo precej zdravil preskušenih na živalih, je veliko ljudi umrlo prav zaradi škodljivosti teh zdravil. Ali je lahko tisto, kar je pridobljeno s trpljenjem, načeloma zdravo? To bi bilo nesmiselno in skrajno nepravično! Mit o varnosti zdravil, preskušenih na živalih, se tako čedalje bolj ruši!

Vedno več bolezni povzroči uživanje mesa in drugih živil živalskega izvora. Tako so živali žrtvovane dvakrat: prvič, ko jih umorijo in pojedo, ter drugič, ko zaradi civilizacijskih bolezni, ki jih povzroča
meso, zdravila proti tem boleznim preskušajo prav na živalih. Sprva potoki krvi v klavnicah, nato pa še v poskusnih laboratorijih. Že dolgo pa je znano, da bolezni, ki nastanejo zaradi zaužitega mesa, nobena zdravila ne morejo odpraviti, to lahko stori samo sprememba hranitvenih navad.

Kaj si je mogoče misliti o civilizaciji, katere znanost uporablja takšne brutalnosti, njena medicina pa »zdravi« z metodami, ki prinašajo toliko trpljenja? Tako kot so lovu in klavnicam šteti dnevi, so šteti tudi poskusom na živalih. Vedno več ljudi jim nasprotuje, vse večkrat so ovržene utemeljitve zagovornikov poskusov. Toda temne sile se bojujejo naprej in za dosego svojih interesov pritiskajo na državne strukture, te pa z raznimi smernicami in zakoni še vedno dopuščajo poskuse na živalih – zločine nad zločini. Pa čeprav so ti dokazano nepotrebni, škodljivi in čeprav so tudi drugačne možnosti.

Mahatma Gandi: »Menim, da so poskusi na živalih najhujši od vseh zločinov, s katerimi danes greši človek proti Bogu in stvarstvu.«

Objava: Aura, 287/2013.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post