Čeprav so živali čuteča bitja, kar priznava tudi pravni red EU in čeprav Zakon o zaščiti živali govori o dobrem počutju živali, je še zmerom dovoljena prodaja živali. V Sloveniji je zaščita živali, kar pomeni zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja, v javnem interesu. V tem interesu je, da se živali dobro počutijo, in da se jih ne muči. Ker so živali živa bitja s svojo ljudem podobno osebnostjo, je popolnoma jasno, da jih ni mogoče prodajati in zato ne morejo spadati v trgovinsko dejavnost. Prodaja živali, po EU čutečih bitij, ne more biti del človekove svobode, saj vsem živim bitjem po naravi stvari pripada lastna svoboda. Trgovina z živalmi je zato zloraba svobode in element sužnjelastniškega odnosa človeka do živali. Gre za škodljivo, tako za živali kot za človeka, antropocentrično ravnanje človeštva ter poniževanje in tudi mučenje hišnih živali. Zato naj je ne bo.
Z odpravo trgovine s hišnimi živalmi bi preprečili mnoge zlorabe, ki gredo na škodo živali. Zmanjšalo bi se tudi število hišnih živali, predvsem psov, saj bi pri mnogih vzrediteljih teh živali odpadel bistven motiv te dejavnosti, to pa je dobiček od prodaje živali. Število psov bi se v doglednem času zmanjšalo, kar bi bilo zelo pomembno, saj vedno večje število psov za sabo potegne mnogo problemov, ki se kažejo npr. v zapuščenih in zlorabljenih živalih, kar povečuje potrebe po azilih in veterinarski oskrbi, ki pa si je mnogi skrbniki ne morejo privoščiti. Na ta način bi se tudi preprečilo, da se mnogim živalskim materam (npr. psicam) vzamejo njihovi mladiči in jih nadomesti do živali pogosto krut človek. Odvzem mladičev materam, preden jih le-te same odstavijo oz. preden lahko sami zaživijo, krši enega izmed temeljnih principov zaščite živali, to pa je skrb za dobro počutje. Trpljenje lahko vodi do zdravstvenih motenj in lahko zato krši še drugi temeljni princip zaščite živali, to pa je skrb za zdravje živali. Ali si je mogoče zamisliti pasjega otroka, ki ga odvzamejo materi in gre v oskrbo ljudem, ki ga vzgajajo po svoje in ne tako, kot bi ga njegova mati? Ali si je mogoče zamisliti šok in trpljenje takšnega mladiča? In seveda tudi šok in trpljenje matere, ki je izgubila svojega otroka. Kdo bi to rad doživel na svoji koži?
Z odpravo prometa s hišnimi živalmi bi se dolgoročno rešil tudi problem prenatrpanosti azilov za zapuščene hišne živali, ki je vedno bolj pereč, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. To pomanjkanje sredstev bi po vsej verjetnosti vodilo v slabšo oskrbo živali, manjše kapacitete azilov, večji odpor občin, ki morajo poskrbeti za zapuščene živali in podobno. Finančni problemi azilov se že nakazujejo. Verjetno bo naraslo število usmrtitev, ker se ne bo našel nov skrbnik. Skratka: zadeva se bo odvijala v škodo živali. Zato je odprava trgovine oz. prometa s hišnimi živalmi ukrep v korist živali in ljudi.
Objava: 7dni, 11.1.2012.