Jih bo namesto pušk zdesetkala kuga?

Delo, 4. maja

Pod tem naslovom je bil objavljen članek, v katerem je bilo navedeno, da gre škoda, ki jo kmetom povzročajo divji prašiči, v več sto tisočakov. Več škode je bilo, kljub temu da so lovci v letu 2017 odstrelili več kot 10.000 teh živali. Iz omenjenih podatkov je razvidno, da lovci nad divjimi prašiči izvajajo pravi masaker, saj so jih v zadnjih letih pobili približno 80.000. Divji prašič, nekateri ga imenujejo tudi gozdni vrtnar, je med mnogimi lovci očitno eno najbolj osovraženih bitij v Sloveniji. Pa ne samo med lovci, tudi med mnogimi kmeti, saj ga ti dolžijo povzročanja škode na kmetijskih površinah. Ta znaša letno nekaj sto tisoč evrov. Poleg tega kmetje dobijo škodo povrnjeno.

Sicer pa sploh ni primerjave med škodo, ki jo povzročijo divji prašiči, in koristmi, ki jih ima narava zaradi njihovega delovanja, saj odstranjujejo gozdne »škodljivce«, poleg tega pa z ritjem po tleh rahljajo zemljo ter tako povečujejo živost tal in izboljšujejo rast dreves. V gozdovih, kjer so divje svinje, je več mladih dreves kakor v drugih podobnih gozdovih. In čeprav je divji prašič tako zelo pomemben za ekosistem, velja za škodljivca in lovci nad njim izvajajo masaker.

V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje: intenziven lov vodi k občutno večjemu razmnoževanju pri divjih svinjah kot pa manj intenziven lov. Sicer pa so znanstveniki 22 let primerjali razmnoževanje divjih svinj na dveh področjih: na enem so na veliko lovili divje svinje, na drugem pa manj. Rezultat: kjer je več lova, je rodnost pri divjih svinjah bistveno višja kot na področjih, kjer se malo lovi, spolna zrelost divjih svinj je bila precej večja kot na področjih z malo lova, poleg tega pa je spolna zrelost nastopila mnogo prej. Tudi povprečna teža prvič brejih svinj je bila manjša tam, kjer je bilo veliko lova.

Trdi se, da je divjih prašičev preveč in da je zato toliko škode. Če je to res, bi bilo treba njihovo število uravnavati nenasilno, saj se tudi na ta način da doseči cilj. Namesto odstrela se lahko uporabi npr. kontracepcija. To je znana metoda, ki jo morajo poznati tudi pristojni. Očitno pa nekaterim ni do tega – tistim, ki radi ubijajo ter obvladujejo to področje tam, kjer se odloča. Če je divjih prašičev res preveč, ima lov pri tem zelo pomembno vlogo, seveda negativno. Če ga ne bi bilo, bi bilo divjih prašičev manj in njihovo število bi bilo prej ali slej uravnoteženo z drugimi deli narave, kajti ta ima v sebi vse mehanizme, da ohranja naravno ravnovesje.

Za škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo povzročijo divji prašiči, so odgovorni tudi lovci in še kdo drug, žrtve pa so nedolžne živali.
Kako dolgo bo gozdni vrtnar, inteligentno bitje, bitje z osebnostjo, bitje, katerega življenje na žalost samo v teoriji ščiti slovenska ustava, bitje, ki vestno izpolnjuje svoje naloge in pomaga naravi in s tem človeku, še na seznamu za odstrel? Kako dolgo bo še tekla kri nedolžnih gozdnih vrtnarjev?

Objava: Sobotna priloga Dela, 2.6.2018.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*