Mesec december, ki je tik pred nami, je za živali zelo krut mesec, saj jih več kot ostale mesece, razen mogoče meseca aprila, ko je velika noč, zakoljejo za razna praznična kosila ali večerje. Praznovanje enih pomeni izgubo življenja drugih. Praznovanje enih prinaša drugim neizmerno trpljenje. Veselje enih pomeni mučenje drugih. Zaradi praznovanja enih tečejo reke krvi drugih. In to leto za letom. Leto za letom živali izgubljajo življenja za praznična kosila in večerje, leto za letom živali neizmerno trpijo. Milijoni, milijarde, številke so vedno višje.

Še posebej je nerazumljivo ubijanje živali za božična kosila in večerje, kajti cerkev uči Božjo zapoved Ne ubijaj! Ta je jasna in ne pomeni, da se ne ubija samo ljudi, temveč tudi živali – ne piše namreč ne ubijaj ljudi, živali pa lahko. Jezus iz Nazareta je bil vegetarijanec, prijatelj živali in se je boril za živali na vseh področjih. Temu naj bi sledili tudi tisti, ki pravijo, da so kristjani. Eden izmed korakov pri sledenju Jezusu bi vsekakor bili vegetarijanska, še bolje pa veganska, praznična kosila, večerje ali drugi obroki. S tem ne bi delovali samo v korist svojega zdravja – živila živalskega izvora so namreč znanstveno dokazano zelo škodljiva – temveč bi preprečili tudi neizmerno in nepotrebno trpljenje živali. Dokazano je tudi, da lahko rastlinska hrana nudi človeku vse, kar potrebuje za svoje življenje. Poleg tega pa rastlinska prehrana blagodejno vplivala na okolje in klimo, kajti znano je, da je masovna živinoreja, kot vir živil živalskega porekla, zelo škodljiva za okolje in podnebje: po neki študiji ima živinoreja več kot 50-odstotni delež v škodljivih toplogrednih plinih. Božja zapoved Ne ubijaj torej ni nekaj abstraktnega, temveč velika pomoč za ljudi, kajti njeno uresničevanje pomeni življenje, kršitev pa trpljenje in smrt za tiste, ki jo kršijo, in seveda za tiste, v škodo katerih je bila kršena. Mnogi, ki uživajo meso in druga živila živalskega porekla, zbolijo zaradi raznih bolezni, ki jih povzročajo ta živila, kar jim prinaša veliko trpljenje in mogoče tudi smrt. Če bi izpolnjevali Ne ubijaj, ne bi rešili samo živali, temveč tudi sebe. To je vedno bolj vidno. Zakon, kar seješ, to žanjes, velja na vseh področjih človeškega življenja in za vse ljudi. Živali, okolje, podnebje, zdravje, narava, ljudje – vse to spada v Ne ubijaj!

Od ubijanja živali do ubijanja ljudi je majhen korak, je dejal vegetarijanec Tolstoj. Nasilje do živali se transferira tudi v nasilje do ljudi. Če živijo živali, bo umiralo vse manj ljudi, kajti družba se bo sčasoma otresla nasilja in prešla v novo fazo, to je v fazo miru in sodelovanja. Zato zaščita živali pomeni v bistvu tudi zaščito ljudi in tudi seveda narave, zaradi česar je del odgovornega ravnanja, ne samo na ravni posameznika, temveč tudi na ravni podjetij in celotne družbe. Takšno ravnanje bi bilo seveda tudi v skladu s slovensko ustavo, k? ne dopušča mučenja živali in kot protiustavno določa vsakršno napeljevanje k nasilju, torej tudi do živali.

Največje darilo za živali v tem obdobju, in tudi sicer, je darilo življenja. Darilo, ki ga vsak, ki postane vegetarijanec ali vegan, pokloni živalim. In ne samo ta, temveč tudi tisti, ki se preneha ukvarjati z lovom in drugimi do živali škodljivimi dejavnostmi. Kajti podaritev življenja ne pomeni samo to, da se pusti živalim živeti do naravne smrti, temveč da se jim tudi omogoči, da živijo svoji vrsti primerno življenje. Na tem področju lahko veliko naredi cerkev. Kako? Tako, da končno le začne uresničevati zapoved Ne ubijaj!

Objava: 7dni, 30.11.2011.