Agencija Republike Slovenije
za okolje
Vojkova 1b, p.p. 2608
1001 Ljubljana
29.8.2005
Zadeva: pritožba Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva, ki ga zastopa odvetnik Vladko Began iz Senovice 10a, 3240 Šmarje pri Jelšah zoper sklep naslovnega organa št. 35601-398/2005 z dne 12.8.2005
Spoštovani!
Naslovni organ je izdal sklep št. 35601-398/2005 z dne 12.8.2005, s katerim je zavrgel pritožbo zoper dovoljenje št. 35601-398/2005 z dne 25.7.2005 za izjemen odvzem iz narave z odstrelom osebka samice rjavega medveda in njenega mladiča, ki jo je vložilo Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice.
Društvo vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnih predpisov in krštive pravil postopka ter predlaga, da naslovni organ pritožbo obravnava in izpodbijani sklep odpravi, v nasprotnem primeru pa pritožnik predlaga, da naslovni organ pritožbo posreduje instančnemu organu, to je Ministrstvu za okolje in prostor, temu pa se predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. V vsakem primeru pa se pritožniku priznajo priglašene stroške.
Obrazložitev:
1. Z izpodbijanim sklepom je naslovni organ zavrgel pritožbo zoper dovoljenje št. 35601-398/2005 z dne 25.7.2005 za izjemen odvzem iz narave rjave medvedke in njenega mladiča. Svojo odločitev upravni organ utemeljuje s tem, da pritožnik nima statusa društva, ki bi po 137. členu ZON pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu in zato tudi nima pravice zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Zato pritožnik ni upravičena oseba, ki bi lahko podala predlog za obnovo postopka, meni naslovni upravni organ. Poleg tega pa društvo v pritožbi tudi ni izkazalo, da bi odločba vplivala na njegove pravie ali pravne koristi, kar bi terjalo udeležbo društva v postopku.
2. Izpodbijani sklep je zmoten in pravno napačen in to iz razlogov, ki sledijo v nadaljevanju.
3. Nesporno je, da pritožnik nima formalno podeljenega statusa društva, ki deluje v javnem interesu v smislu 137. člena ZON-a. Vendar pa za sodelovanje v postopku ni potrebno, da bi pritožnik imel podeljen ta status, saj lahko v postopku sodeluje tudi na drugi pravni podlagi, kot bo razvidno iz nadalnjih navedb.
4. Tako ima pritožnik že po 7. členu ZON-a, ki ima naslov Subjekti ohranjaja in varstva narave, dolžnost, da mora ravnati tako, da prispeva k ohranjanju biotske raznovrstvnosti in varuje naravne vrednote. Med naravne vrednote spadajo v smislu 4. člena tudi živalske vrste, torej vrste, ki so predmet upravnega postopka. Torej mora pritožnik varovati živalske vrste oz. njihove pripadnike in jih ohranjati že na podlagi zakona. Da pa jih lahko pritožnik varuje in ohranja, kar je njegova zakonska dolžnost in ne pravica, temveč, da se poudari, dolžnost, pa mora imeti na voljo vse informacije in druga sredstva, da lahko izpolni svojo dolžnost varovanja oz. ohranjanja. In informacije, ki so mu potrebne za izpolnitev navedene dolžnosti, bo dobil v glavnem v spornem upravnem postopku. Te informacije bodo tudi verodostojne. In ko bo imel potrebne informacije, bo pritožnik videl, kako naprej. Ali bo npr. vložil pritožbo zoper odločbo, ki bo v škodo živali ali kaj podobnega, se bo odločil, ko bo lahko sodeloval v postopku. Kako naj pritožnik varuje npr. vrsto rjavih medvedov oz. njihovih pripadnikov v primeru kršitev 3. odst. 14. člena ZON-a (rastline in živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati) v škodo živali, če sploh ne bo imel npr. upravne odločbe, ki bo pomenila kršitev, ali pa ne bo imel statusa stranke oz. stranskega udeleženca, da bo lahko vložil pritožbo zoper takšno upravno odločbo, ne da bi mu bila zavržena že iz formalnih razlogov. Da lahko pritožnik izpolni svojo zakonsko dolžnost iz 7. člena ZON-a, mora tako imeti status stranke oz. stranskega udeleženca v spornem postopku. Sporni sklep, ki pritožnika ne smatra za upravičeno osebo, ki bi lahko podala pritožbo, tako onemogoča izpolnitev dolžnosti pritožnika glede varovanja in ohranjanja medvedov, saj pritožnik ne bo imel informacij, ki so predmet upravnega postopka in so pomembne za varovanje vrst in živali ali biotske raznovrsnosti oz. ne bo mogel uspešno vlagati pravnih sredstev v korist živali v primeru kršitev postopka oz. napačne upravne odločbe. Upravni organ je tako kršil materialni zakon, ko ni uporabil 7. člena ZON-a, kršil pa je tudi pravila postopka, ko v svojem sklepu o tej pravni pravni podlagi sploh nima razlogov. Ob vsem tem je potrebno tukaj še navesti, da v okviru te pravne podlage ne gre za izkazovanje nekih pravic društva, temveč gre, povedano preprosto, za zakonsko dolžnost društva. Materialni zakon je tisti, ki je določil pritožniku obveznost, da mora ravnati tako, da prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varovati naravne vrednote, izpodbijani sklep pa mu to onemogoča v spornem postopku. Kajti ni tudi pozabiti, da se pritožnikova dolžnost ohranjanja in varovanja razteza tako na pravne postopke kot dejanske situacije, saj citirana zakonska določba ne izvzema pravnega področja.
5. To kar je navedeno v prejšnji točki, velja tudi glede delovanja pritožnika v smislu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv). Ta zakon je krovni zakon in velja za vse vrste živali, ne glede na to, da obstajajo področni zakoni oz. drugi predpisi, ki tudi obravnavajo problematiko živali (Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o okolju, Zakon o ohranjanju narave…) na določenem segmentu. Po 2. členu Zakona o zaščiti živali je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila z namenom za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Po 42. členu istega zakona morajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Iz vsega tega jasno izhaja, da ZZZiv nalaga pritožniku, da mora uporabiti vsa sredstva, tudi pravna, da zaščiti živali in da opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Ker je ZZZiv krovni zakon, ki velja tudi za področje prostoživečih živali, kar izhaja tudi iz njegovih splošnih določb, je jasno, da mora pritožnik ščititi oz. zaščititi tudi medvede, ki prosto živijo v naravi. Zato mora sodelovati v spornem postopku in uporabiti vsa pravna sredstva, ki mu jih daje pravni red, da zaščiti rjavega medveda in medvedjega mladiča, ki sta predmet spornega upravnega postopka. Zato mora tudi vložiti pritožbo zoper sporno odločbo, saj je prišlo v postopku na prvi stopnji do velikih nepravilnosti in nezakonitosti v smislu zaščite živali, vložitev pritožbe je izraz dolžnosti društva pri zaščiti živali. Sodelovanje društva v postopku s pritožbo bo društvu torej omogočilo, da lahko takoj reagira na nepravilnosti in nezakonitosti glede zaščite rjave medvedke in njenega mladiča, ki so se zgodile na prvi stopnji. Sodelovanje v predmetnem postopku s pritožbo tako omogoča društvu aktivno delovanje za zaščito živali, torej ravno to, kar od njega zahteva ZZZiv. Sodelovanje v predmetnem postopku s pritožbo je torej pogoj, da lahko društvo sploh izpolni svojo zakonsko dolžnost varovanja oz. zaščite živali. ZZZiv torej pooblašča društvo in v bistvu od njega zahteva, da sodeluje v predmetnem postopku s pritožbo oz. da vstopi v postopek. V obravnavanem primeru je torej izkazan pravni interes za sodelovanje v predmetnem postopku skozi zakonsko dolžnost društva za zaščito živali in izraz tega je vložitev pritožbe, ker je prišlo do kršitev predpisov na račun živali. Vstop v predmetni postopek oz. vložitev pritožbe je celo dolžnost društva, ker je šlo v tem primeru za dejanja, ki so nasprotovala določbam Zakona o zaščiti živali in drugim predpisom in so v škodo rjavim medvedom.
Upravni organ je tako kršil materialni zakon, ko ni uporabil določil 2. in 42. člena ZZZiv, kršil pa je tudi pravila postopka, ko v svojem sklepu o tej pravni pravni podlagi sploh nima razlogov, torej zakaj to ni podlaga za pravni interes v tej zadevi, čeprav se je pritožnik na to pravno podlago skliceval v svoji pritožbi oz. predlogu za obnovo postopka. Ob vsem tem je potrebno tukaj še navesti, da v okviru te pravne podlage ne gre za izkazovanje nekih pravic društva, temveč gre, povedano preprosto, za zakonsko dolžnost društva. Materialni zakon je tisti, ki je določil pritožniku obveznost, da mora ravnati tako, da prispeva k zaščiti živali, izpodbijani sklep pa mu to onemogoča v spornem postopku. Kajti ni tudi pozabiti, da se pritožnikova dolžnost zaščite živali razteza tako na pravne postopke kot dejanske situacije, saj citirana zakonska določba ne izvzema pravnega področja.
6. Ob že navedenih zakonskih dolžnostih, ki terjajo udeležbo pritožnika v spornem postopku, obstaja tudi izrecen pravni interes pritožnika za sodelovanje v postopku v smislu ZUP-a, kar je pritožnik navedel tudi v vlogi. Življenje živali, primerno njeni vrsti, pravica do življenja živali, življenje živali v svobodi in miru in brez da bi jih kdo preganjal, lovil, mučil ali ubil so neposredne koristi društva, ki jih priznava tudi Zakon o zaščiti živali, ko govori o zaščiti življenja živali, zdravja in dobrega počutja, kar se sklada, kot že navedeno, z bitjo pritožnika, kot tudi Ustava RS v 5. in 72. členu, ko določa dolžnost države, da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva (5. člen), kamor spadajo seveda tudi živali, kar pomeni, da živali ni dovoljeno ubijati, saj ubijanje ni ohranjanje, temveč zmanjševanje, in ko določa, da mučenje živali ni dovoljeno (72. člen). Tako zopet obstaja pritožbeni razlog napačne oz. neuporabe materialnega zakona. Vse te razloge je pritožnik navajal v svoji pritožbi, upravni organ nanje sploh ni odgovoril, sklep nima razlogov, zakaj pritožbeni razlogi razlogi niso utemeljeni, zaradi česar je podana tudi kršitev pravil postopka.
7. Upravni organ pa je kršil tudi temeljno ustavno načelo enakopravnosti oz. enakosti pred zakonom. Nesporno je, kar je pritožnik navedel že v svoji vlogi, da sta mu pravni interes za udeležbo v raznih pravnih postopkih, priznala tako Upravna enota Velenje glede izpodbijanja upravnega dovoljenja, ki je dovolilo javno prireditev Kravji mimohod in konjski galop in Ustavno sodišče RS, ki je vsebinsko obravnavalo pobudo pritožnika za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu velikih zveri iz narave za leto 2004 (Uradni list RS št.14 z dne 13.2.2004) in je ni zavrnilo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa. Če sta ustavno sodišče in upravna enota priznala društvu pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku, ki se tiče živali, je jasno, da ta pravni interes obstaja tudi v vseh drugih postopkih ali stvareh, ki se tičejo živali, torej tudi v predmetnem postopku, saj gre za enako zadevo, to pa je varstvo živali in to ne glede pred katerim organom se zadeva oz. postopek vodi. Vse to je pritožnik navedel že v svoji pritožbi, vendar upravni organ prve stopnje o tem sploh nima razlogov oz. ne navaja, zakaj to ne more biti podlaga za priznanje pravnega interesa. Upravni organ prve stopnje je tako različno obravnaval vlogo pritožnika v tem postopku, kot so bile obravnavane vloge pritožnika v drugih pravnih postopkih, čeprav za to ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga. Zopet je podan pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Listine v zvezi s tem se že nahajajo pri organu prve stopnje.
8. Upravna enota Velenje je s sklepom z dne 12.8.2005, št. 215-118/2005 priznala Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice lastnost stranke v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje javne prireditve, ki je bil uveden na zahtevo Kulturnega društva Kulturnica Gaberke iz Gaberk in se je tikal živali, kajti šlo je za udeležbo živali na prireditvi z naslovom Kravji mimohod in konjski galop. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je namreč zahtevalo vstop v predmetni postopek, saj je njegova dolžnost, da na tej prireditvi zaščiti živali, če bi eventuelno prišlo do ogrožanja živali. Upravni organ je društvu lastnost stranke priznal, ker ima, tako upravni organ, registrirano dejavnost, ki sega na področje za zaščito živali in njihovih pravic, s čimer izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje javne prireditve. Društvo je tako lahko sodelovalo v upravnem postopku, pri čemer je upravni organ sprejel predlog društva, da se v izrek dovoljenja vpiše, da je organizator dolžan spoštovati ZZZiv in zagotoviti,da ne prihaja do mučenja živali ali do prepovedanih ravnanj po navedenem zakonu. Vse to pomeni, da so podani pogoji, da lahko društvo sodeluje v upravnih postopkih, ki se tičejo živali, ker ima registrirano ustrezno dejavnost, kar tudi izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku. Tako citirani sklep (v zapisniku o ustni obravnavi) kot tudi dovoljenje za prireditev z dne 16.8.2005, št. 215-118/2005 se prilagata. Vse to tudi pomeni, da je društvo upravičena oseba za vložitev pritožbe, saj veljajo pri vseh državnih organih v Sloveniji enaka pravila in če en upravni organ prizna društvu pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku, mora to v identični zadevi storiti tudi drug upravni organ. Za takšno zadevo pa gre v tem primeru in zato je jasno, da ima društvo pravico vložiti pritožbo.
9. V pritožbi je pritožnik tudi podal predlog za odložitev izvršbe. Upravni organ o tej vlogi sploh ni odločil, zaradi česar gre za molk organa, saj je rok za odločitev že potekel. Pritožnik se tako pritožuje tudi zaradi tega, ker odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni bila izdana.
10. S tem je pritožba utemeljena.
